Tema oddaje Moja zgodba je bila življenje in delo dr. Bogumila Vošnjaka, pravnika, politika ter diplomata, rojenega v Celju. Z gostjo dr. Aleksandro Gačić, ki je doktorirala prav s politično biografijo o dr. Vošnjaku, smo predstavili vsestransko delovanje enega izmed vidnejših politikov prve polovice 20. stoletja. Oddajo je nastala v luči prihajajoče 100 letnice ustanovitve države SHS!

Dr. Aleksandra Gačić

Najprej je avtorica predstavila Vošnjakov rod. Ob tem ne smemo pozabiti na njegovega očeta Mihaela in strica Josipa, ki sta pustila svoj pečat v slovenski novejši zgodovini. Vošnjak je trdil, da njegov priimek izhaja iz Bosne in pravzaprav pomeni Bošnjak, vendar pa se to ne da dokazati. Prav tako sta v družini obstajali dve struji, slovenska in nemška, ki sta se usodno razšli ...

Dr. Gačić je predstavila njegov odnos do jugoslovanske ideje, habsburške monarhije in zbliževanje z Jugoslovanskim odborom. Kot član le tega se Vošnjak poleti 1915 preseli v London in kot edini Slovenec dve leti kasneje podpiše Krfsko deklaracijo, ki pred natanko sto leti, podobno kot Majniška deklaracija, pomaga tlakovati pot k povojni jugoslovanski državi.

Vošnjak je bil v medvojnem obdobju deležen številnih kritik, da naj bi si od ‚naklonjenosti' srbski politiki obetal osebne koristi. Kot primer je avtorica navedla imenovanje za veleposlanika v Pragi leta 1921, kjer pa je ostal le dobri dve leti. Politična klima v Jugoslaviji je po Vošnjakovi vrnitvi povzročila, da njegova zvezda, kljub velikim sposobnostim, ni več uspela zasijati v svoji polni moči in ni uspel doseči vidnejših kariernih uspehov. Slave mu ni prineslo niti mesto poslanca v Narodni skupščini, za katerega je bil izvoljen leta 1931.

Med II. svetovno vojno je Vošnjak ostal zvest kralju in se pridružil gibanju Draže Mihailovića, kar ga je po komunističnem prevzemu oblasti ob koncu vojne prisililo v beg iz domovine. Avtorica predstavi njegovo epopejo in soočanje s težavami vsakdana, ko je moral graditi novo eksistenco. Sprva se je Vošnjak znašel v Italiji, kjer se je zatekel v ‚večno mesto' Rim in se povezal s slovensko opozicijo v boju proti Titovi komunistični Jugoslaviji. V zadnjem delu monografije predstavi selitev Vošnjaka leta 1947 v ZDA, kjer je postal dejaven član slovenske skupnosti in se boril za upor proti komunističnemu režimu. Svoje ljubljene domovine ni nikoli več obiskal. Leta 1959 je kot zadnji živeči član Jugoslovanskega odbora in podpisnik Krfske deklaracije umrl v Washingtonu.

Oddajo je pripravil dr. Jože Dežman: