29. 7. 2018, Justina Lukančič Fajfar – begunska zgodba
By mojazgodba on Avg 20, 2018 | In totalitarizmi | Pošlji odziv »
Dr. Helena Jaklitsch soavtorica razstave in knjige Rojstvo novih domovin - bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev in Italiji in Avstriji nam je predstavila zgodbo Justine Lukančič, rojene leta 1927 v Slavini pri Postojni (ki smo jo v Moji zgodbi enkrat že slišali).
Njen oče je bil zaveden primorski Slovenec, ki je bil zaradi svojega prepričanja večkrat zaprt v fašističnih zaporih. Po tem, ko se je uprl poitalijančenju priimka, je prebegnil v Jugoslavijo in se skupaj z družina naselil na Vrhniki. Kdo bi si mislil, da lahko takega domoljuba, že v septembru 1942 ubijejo partizani. Čez štiri mesece so ga našli v Pikčevem breznu ...
15 letno Justino je očetova usoda zelo prizadela, zato je postala velika nasprotnica partizanov. Mama ji je zato ob koncu vojne svetovala naj odide na Koroško. Peš je preko Ljubelja prišla na Koroško, od tam pa so jo Angleži skupaj z drugimi Vrhničani odpeljali v Italijo. V Vidmu so spali na šolskem dvorišču kar na golih tleh. Slamnjače, ki so bile v stavbi, so bile namreč polne bolh.
Od tam so jih preselili v taborišče v Monigu. Ko je bila tam, je v Trst, ki ga je dobro poznala, večkrat nesla pošto drugih beguncev. Tako kot drugi begunci je tudi Justina zamenjala še nekaj begunskih taborišč, preden je leta 1948 z ladjo odplula proti Argentini. Takole je zapisala o prvih vtisih po prihodu v Argentino:
„Moj prvi dom je bil v Imigrantskem hotelu. Takrat sem bila še mladoletna, imela sem 21 let, v Argentini si takrat dosegel polnoletnost pri 22, meni pa je manjkalo še nekaj mesecev. Bila sem brez staršev, zame ni nihče odgovarjal, zato sem morala ostati v drugem nadstropju hotela in sploh nisem smela ven. Nekaj dni kasneje je v hotel prišla gospa Petelinova, ki je podpisala kot moja varuhinja in tako sem lahko prosto hodila sem in tja."
V Slovenijo je prišla prvič na obisk leta 1973.
Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravila dr. Helena Jaklitsch:
Zaenkrat ni odzivov
Napiši komentar
| « 5. 8. 2018, Pogovor dr. Jože Dežman in dr. Jože Možina | 22. 7. 2018, Cirila Kermavner, rojena Traven - pričevanje » |





