Moja zgodba je prinesla pogovor z zgodovinarko in arhivarko dr. Matejo Jeraj o prizadevanjih za razveljavitev Nagodetovega procesa.

Pogovor je nastal na osnovi dveh knjig avtoric dr. Mateje Jeraj in dr. Jelke Melik, ki predstavljata kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim leta 1947. Tisto, kar pri tem procesu še danes bode v oči je, da je do razveljavitve procesa sicer prišlo, da pa nihče od obsojenih ni dobil javnega opravičila.

Omenjeni avtorici sta že leta 2015 predstavili knjigo Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in obtoženim, ki je natančno osvetlila proces zoper Nagodeta in še 14 drugih posameznikov, ki ga zgodovinarji ocenjujejo kot enega osrednjih procesov, s katerim je komunistična oblast po drugi svetovni vojni obračunala s svobodomiselno povojno inteligenco, ki je želela demokracijo. Vsi obtoženi nikakor niso zagrešili vseh očitanih jim dejanj, kakšen pa sploh nobenega. Sodišče je namreč zavzelo stališče o kolektivni krivdi za vsa dejanja, ki naj bi jih zagrešil vsaj eden od njih. Smatralo je, da so imeli vsi obtoženci isti cilj, zato naj ne bi bilo važno, če so pri očitanem jim dejanju osebno sodelovali. V resnici pa je bilo tako, da nekateri v vojni dobi sploh niso bili v domovini, da so se po vojni nekateri pogovarjali s tujimi diplomati, nekateri so pisali pisma tujim diplomatom ali znanim javnim osebam, nekateri so se srečevali z opozicijskimi voditelji iz drugih jugoslovanskih republik, nekateri so iskali somišljenike, Franjo Sirc pa o vsem skupaj najverjetneje sploh ni prav nič vedel in se je na procesu znašel le zaradi sina Ljuba. Kazni so bile drastične, saj so bili trije obsojeni na smrt z ustrelitvijo, večina preostalih pa na visoke zaporne kazni s prisilnim delom in izgubo državljanskih pravic za dobo od dveh do petih let.

V drugi knjigi s podnaslovom Epilog, pa sta avtorici osvetlili dogajanje po samem procesu oziroma prizadevanja, da bi prišlo do njegove razveljavitve. Do nadaljevanja prve knjige je prišlo na pobudo pokojnega odvetnika Draga Demšarja, ki ga je na predstavitvi prve knjige zanimalo, zakaj avtorici nista predstavili tudi prizadevanj, da bi bil proces razveljavljen, kar se je sicer zgodilo leta 1991.

Po besedah recenzenta Petra Vodopivca so slovenski politiki, tožilci in sodniki na sestankih v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja razmišljali predvsem o tem, kako povojno sodstvo razbremeniti odgovornosti za povojne politične procese in kako Zvezo komunistov razbremeniti očitkov o vodenju takšnih procesov, medtem ko jim za ostalo ni bilo veliko mar. Vse skupaj se je nato začelo spreminjati šele z demokratičnimi procesi v Sloveniji.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman: