V Knjižnici Medvode je bila 13. februarja 2019 predstavitev knjige dr. Mirka Bogomirja Mikliča, Sredi Krute sile nežno trajam - Idejno politične dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani. Knjiga je izšla pri Mohorjevi založbi Celovec. Poleg avtorja sta na predstavitvi sodelovala še akademik evropske akademije Znanosti in umetnosti, zaslužni profesor dr. Janez Juhant, ki je bil dr. Mikliču mentor pri pripravi doktorske disertacije in je tudi pisec spremne besede in pa raziskovalec arhivov, ki je pred leti tudi izdal odmevno knjigo o Kocbeku in Udbi publicist mag. Igor Omerza.

Sodelujoči na predstavitvi: mag. Igor Omerza, avtor Mirko Bogomir Miklič, voditelj Jože Bartolj, akademik Janez Juhant, foto: Iztok Pipan

Avtor dr. Mirko Bogomir Miklič je najprej pojasnil zakaj se je odločil svojo študijsko in raziskovalno pozornost posvetiti osebnosti Edvarda Kocbeka. Ta je bil večplastna osebnost: filozof, vrhunski literarni ustvarjalec, personalist, kristjan, revolucionar … in kot takega so ga že predstavljale nekatere druge objavljene knjige. Nihče doslej pa se še ni posvetil njegovi idejno politični dediščini. Ugotovitev, ki izhaja iz dela je, da je bil Kocbek slab politik, ki je za dolgo vrsto let onemogočil razvoj kakršnekoli politične dediščine. Avtor po temeljiti analizi ugotavlja, da je sodelovanje kristjanov s komunisti vprašljivo, zapleteno in dolgoročno nemogoče.

Dr. Janez Juhant, ki je kot mentor spremljal znanstveno - raziskovalno delo dr. Mikliča, je h knjigi prispeval tehtno in obsežno spremno besedo. Že podnaslovi v spremni besedi govorijo sami zase: Tragična oseba Edvard Kocbek, Zahtevnost in tragika časa, Strah, tragični poraženec … V pogovoru je odgovoril tudi na vprašanje ali Kocbekov lik res najbolje opiše beseda »tragika«.

Mag. Igor Omerza je pred leti izdal zelo odmevno knjigo o Kocbeku z naslovom Edvard Kocbek – osebni dosje 584. V svojem nastopu je izpostavil, da se Kocbek pravzaprav vse do svoje smrti, kljub temu, da je bil s strani UDBE najbolj spremljana osebnost, odrinjen na vseh področjih, pravzaprav nikoli ni odpovedal tovarišji. Prepričan je bil, da bodo dali komunisti revoluciji udarno moč, krščanski socialisti pa duhovni naboj. Žal je to samo po sebi nemogoče, kajti ni mogoče združiti dva tako različna antropološka pogleda na človeka, na eni strani krščanstvo – nenasilje - presežnost in na drugi marksizem – nasilje – končnost. In tega Kocbek vse do svoje smrti ni uvidel.

Naslovnica knjige

Prisluhnite pogovoru, ki ga je vodil Jože Bartolj: