Tokrat smo predstavili življenjsko zgodbo vojaka Antona Cestnika, oziroma izbrane drobce iz njegovih dnevnikov iz prve svetovne vojne, za katere smo pravzaprav le posodili svoj glas. Večino dela je namreč opravila njegova družina. Ne le, da je skrbno ohranila rokopise, ampak je opravila tudi najtežje delo, transkripcijo rokopisa. Davor Zadnek je poleti 2002 besedilo pretipkal in ga vnesel v računalnik, njegova mama Sonja Cestnik, Antonova vnukinja, pa ga je lektorirala.

Zgodba je bila poslana prav uredništvu oddaje Moja zgodba z namenom, da jo predstavimo javnosti in s tem vsi skupaj izpolnjujemo poslanstvo oddaje, ki ga prepoznavamo v ohranjanju dediščine in predstavljanju različnih življenjskih izkušenj, zgodb in usod.

Anton Cestnik, foto: družinska last

Kdo je bil pravzaprav Anton Cestnik je zapisala njegova vnukinja Vida Slakan. Rodil se je leta 1884 na Tomažovčevi domačiji v Lokah. To je savinjska stran zasavskega hribovja. Na Črnem Vrhu pri Becejevih si je našel ženo Lucijo roj. Lukman, ki se je primožila na Tomažovčev dom. Ko je Anton odšel na fronto, sta ob njej doma ostala dva mala otroka. Nekaj let po srečni vrnitvi iz vojne in spletu več okoliščin, je Anton rodno Tomažovčevo domačijo prodal in skupaj z družino zagospodaril na ženini domačiji na Črnem Vrhu. Tam je poleg domačije v zahvalo za srečno vrnitev iz prve svetovne vojne pozidal kapelico, v katero je postavi kip Srca Jezusovega. Z ženo Lucijo sta življenje podarila devetim otrokom.

Anton Cestnik kot vojak v 1. sv. vojni, foto: družinska last

V prvi svetovni vojni je trpel na fronti in ujetništvu. V drugi svetovni vojni je trepetal za življenje treh svojih sinov. Eden od njih se ni vrnil domov. Med vojno je nesrečno izgubil tudi ženo Lucijo. Vse od leta 1943 je bil vdovec. Umrl je leta 1971 v 88. letu življenja.

Vnuki (24) se ga spominjajo predvsem po njegovi umirjenosti in globoki veri. Pogosto je hodil peš v 7 km oddaljeno župnijsko cerkev v Taboru k sv. Maši.

Dnevnik Antona Cestnika

Anton Cestnik je bil eden od številnih slovenskih vojakov, ki so med prvo svetovno vojno odšli v Galicijo in potem doživeli ujetništvo v prostrani Rusiji. Še vedno nimamo povsem natančnih podatkov koliko slovenskih vojakov je prišlo v rusko ujetništvo, vse bolje pa poznamo njihove življenjske zgodbe. Skupna številka ujetih avstro-ogrskih vojakov na vzhodnem bojišču je bila prek 2,1 milijona ujetih vojakov.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil dr. Marko Štepec: