XML Feeds16. 6. 2019, Partizanski kirurg Lindsay Rogers
By mojazgodba on Jul 5, 2019 | In totalitarizmi | Pošlji odziv »
Predstavili smo knjigo Partizanski kirurg. Avtor je novozelandski kirurg Lindsay Rogers, ki je knjigo napisal že davnega leta 1957. Njegova najbolj kritična opažanja so bila v prvi slovenski izdaji iz leta 1962 preprosto izločena, zdaj pa je njegovo besedilo objavljeno v celoti. Prevajalka knjige je publicistka Alenka Puhar, ki je v oddaji spregovorila tudi o partijski cenzuri.
Dr. Jože Dežman in Alenka Puhar, foto: Jože Bartolj
Cenzurirani prevodu je izšel pod naslovom Gverilski kirurg. Zavezniški kirurg iz Nove Zelandije Lindsay Rogers je kot član britanske misije v letih 1944 in 1945 sodeloval s partizani v bitkah (Drvar), predvsem pa kot kirurg, ki je zdravil in operiral številne ranjence na Visu, v Liki, Bosni in Beli krajini. Končnal je v Sloveniji, kjer je zdravil in operiral v bolnici Ajdovec v Kočevskem Rogu. Bolnica Ajdovec (skrivno ime Pri divji svinji) je bila postavljena na dnu vrtače visoko v roškem pragozdu. V sklopu barak je bila tudi ok. 30 metrov dolga bolniška baraka.
Rogers je videl je veliko vojnega nasilja, hkrati pa je lahko kot tujec in intelektualec gledal na razmere v partizanih s kritične distance in opazil dejanja, s katerimi se ni strinjal ter jih je tudi zapisal. Alenka Puhar ugotavlja, da je bilo med partizanskimi pacienti kot med osebjem je bilo tudi nekaj ovaduhov Ozne, ki je v tem času delila svoje vire na 'zaupnik, informator, nezavedajoči se informator, vrinjenec', decembra 1944 so v Ajdovec poslali celo dodatno 'agentko politične policije', ki so jo formalno nastavili kot navadno bolničarko ...
V knjigi Gverilski zdravnik so ga v predgovoru predstavili kot 'stasitega, malce čudaškega britanskega zdravnika', sicer 'sposobnega in požrtvovalnega kirurga, ki je marsikomu rešil življenje, toda z usodno napako: Ni mogel doumeti jugoslovanske stvarnosti in se je večkrat zapletel v drobne spore z vodstvenim kadrom raznih enot.'
Kirurg Lindsay Rogers
O temu denimo priča citat, ki je bil v prvi izdaji izpuščen: "Vidmar (Josip) s svojim razoranim obrazom, z ostrimi gubami na lepem čelu ... Imel je mehak glas, majhna usta, ki pa so bila skoraj kruta pri oblikovanju besed, in te besede so bile trde, koncizne in dramatično izgovorjene. Imel je majhne oči, ki so spominjale na podlasico, oči verskega fanatika in njegova vera je bil komunizem."
Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Dežman:
Zaenkrat ni odzivov
Napiši komentar
| « 23. 6. 2019, Vseposvojitev 5 let | 9. 6. 2019, Maj 1945 - tri zgodbe » |
