XML Feeds17. 11. 2019, Breda Kavčič - pričevanje
By mojazgodba on Nov 27, 2019 | In totalitarizmi | Pošlji odziv »
Današnja pričevalka, Breda Kavčič, rojena Tominc nas v spominih najprej pelje do svoje družine, v kateri je bilo rojenih 14 otrok. Po domače se je pri njih reklo pri Globovškarjevih, živeli pa so v zaselku Kurja vas, s hišno številko Butanjeva 29, župnija Šentjošt nad Horjulom. Ata je bil mizarski mojster s svojo delavnico, v kateri je bilo nekaj zaposlenih, mama pa je imela mlin, kjer je mlela žito bližnjih kmetov. Že od majhnih let so bili otroci navajeni, da opravljajo razna opravila doma in okoli hiše. Pred vojno je v župniji Šentjošt potekalo živahno kulturno, športno in družabno življenje, ki se ga Breda spominja predvsem po pripovedi starejših sester. Vojna je vse to prekinila.
Breda Kavčič
Ob nastanku vaške straže leta 1942, je Bredin ata Janez pristopil k šentjoškim stražarjem, kot večina domačinov. Po spominu Bredine mame so bili to zelo, zelo težki časi, saj so ljudje živeli v stalnem strahu pred partizani. Družina se je umaknila na eno sosednjih kmetij, ki je bila v bližini nemške meje, tam namreč ni bilo pričakovati partizanov. S strahom so spremljali partizanski napad na Šentjošt. K sreči njihov zaselek takrat ni bil požgan.
Po koncu druge svetovne vojne se je hotel Bredin ata Janez pridružiti domobrancem, ki so šli na Koroško, vendar je bila njegova žena Frančiška noseča, in je zato ostal doma. Po odhodu domobrancev in civilistov je vas ostala prazna. Ata se je skrival pri enem od kmetov iz sosednje vasi, starejši Bredini sestri pa sta odšli na Koroško.
H Globovškarjevim so večkrat prišli po ata, da se mora iti javit, vendar je mama vedno odgovorila, da ne ve, kje je. Nazadnje se je ata le šel javit, najprej na Vrhniko, nato v Logatec in Šentvid, od tam pa je bil odpeljan v Kočevje. Otroci so ostali sami z mamo, ki je medtem rodila in je imela zelo težak porod. Ata je bil avgusta 1945 z amnestijo izpuščen. Breda si je kot štiriletna deklica zapomnila njegov prihod. Po prihodu domov je ata živčno zbolel. Po vojni so mu pustili delavnico do leta 1952, potem pa so mu jo nacionalizirali. Prav tako so podržavili nekaj zemlje okoli hiše. Ata ni bil več gospodar v svoji delavnici ...
Oddajo sta za predvajanje pripravili Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič:
Zaenkrat ni odzivov
Napiši komentar
| « 1. 12. 2019, Po sili vojak II – Predmeti na razstavi | 10. 11. 2019, Po sili vojak 2 » |
