18. 10. 2020, Šenčurski dogodki – razstava
By mojazgodba on Nov 7, 2020 | In totalitarizmi | Pošlji odziv »
Gorenjski muzej Kranj je pripravil razstavo z naslovom Šenčurski dogodki 1932, 1941-1945, 1945-1950, 1975, 2016. Avtor razstave, nastala je v sodelovanju s študijskim krožkom Šenčurski dogodki, je dr. Jože Dežman, ki nam jo je tudi podrobneje predstavil.
Avtor je poudaril, da imajo šenčurski dogodki v zgoraj omenjenih letih skupni imenovalec: bili so odziv slovenskega okolja na izzive, ki so prihajali z veliko zgodovino z jugoslovanskega in/ali svetovnega odra. Leta 1932 je šlo za odpor proti kraljevi diktaturi in centralizmu, med drugo svetovno vojno za usodni državljanski, bratomorni spopad, po drugi svetovni vojni za revolucionarni oblastni teror in upor proti njemu, leta 1975 je oblast pokazala vso nemoč ideološke dogme bratstva in enotnosti, leta 2016 pa so se protestniki v Šenčurju odzvali na svetovno migrantsko krizo in se uprli slovenski oblasti.
Razstava je na ogled na spletu, na naslednji povezavi:
Eden od dogodkov opisan na razstavi je tudi naslednji:
Janko Maček je opisal, kako je osemnajstletni sokrajan Janko Belehar umoril Antona Umnika: »3. septembra (1942 - op. p.) popoldne so Umnikovi, po domače Makovčevi iz Šenčurja, v gozdu pripravljali steljo. Približala se jim je skupina partizanov in zahtevala, da gre oče Umnik z njimi. Kar skozi gozd in prek polja so ga odpeljali v približno eno uro oddaljeno Hrastje na dom Janeza Brodarja. Ko so se bližali Brodarjevi domačiji, je bivši poslanec in predsednik Kmečke zveze spodkidaval gnoj v svinjakih. Nekdo od poslov, ki je zagledal »obiskovalce« še preden so prišli na dvorišče, je takoj obvestil gospodarja. Tako sta se on in najstarejši sin Ivan še utegnila skriti. Nenapovedani nočni gostje so preiskali celotno domačijo, vendar ju niso našli.
Med preiskavo so seveda tudi napolnili svoje nahrbtnike. Antona Umnika in nekaj članov Brodarjeve družine so ves čas stražili v hiši. Ko so se sredi noči pripravljali k odhodu, je poveljnik poklical osemnajstletnega partizana iz Šenčurja in mu dal kratek ukaz. Fant je pristopil k nekdanjemu županu in nekajkrat ustrelil.«
Po Janku Beleharju, ki so ga kasneje ujeli Nemci in usmrtili (kljub temu, da je Umnikova vdova pri Nemcih prosila zanj in rekla, da mu odpušča). Po njem se še vedno imenuje glavna ulica v Šenčurju.
Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Dežman:
Zaenkrat ni odzivov
Napiši komentar
« 25. 10. 2020, Pravi obraz Janeza Stanovnika | 11. 10. 2020, Albinca Žonta Malavašič – pričevanje » |