15. 11. 2020, Mici Malavašič Cassullo - pričevanje
By mojazgodba on Nov 30, 2020 | In totalitarizmi | Pošlji odziv »
Prisluhnete lahko pričevanju Mici Malavašič, poročene Cassullo, iz Buenos Airesa v Argentini.
Mici Malavašič Casullo, foto: ŠNCR
Mici je bila rojena leta 1938 v vasi Butajnova, v župniji Šentjošt nad Horjulom. Kot majhna deklica je občutila strahote vojne in ohranila spomine na čase, ko so očetu grozili s smrtjo. To se je dogajalo v letih 1942 in 1943, ko je bilo revolucionarno nasilje v ljubljanski pokrajini najhujše. Ta del Slovenije je bil od začetkov druge svetovne vojne pod italijanskim okupatorjem, ki ljudem ni prizanašal. Vzrok italijanskih represalij so bile večkrat izzvane in nepremišljene partizanske akcije, ki niso imele nikakršnega vojaškega ali drugega strateškega pomena, sprožile pa so hude povračilne ukrepe. Tako so Italijani domačine izgnali v internacijo, požigali domove in streljali talce. V ljudeh je vladal velik strah, ki pa se je še povečal s partizanskim nasiljem.
V kolesje groženj je bil vpet tudi Pavel, oče Mici Malavašič. Glavna obtožba proti njemu je bila, da je pri njih večkrat prespal Srečko Huth, ki je kot mlad duhovnik pribežal z nemškega okupacijskega območja in opravljal svojo pastoralno službo v Butajnovi. Eden od domačinov je Micinega očeta Pavla opozoril, da je na seznamu tistih, ki bodo umorjeni. Zaradi strahu se je družina preselila v sosednjo vas Šentjošt, kjer so do konca vojne živeli pri sorodnikih.
Oče, mama in mala Mici so zapustili rodne kraje skupaj z domobranci in civilisti v začetku maja 1945. Preko Ljubelja so se najprej nastanili v taborišču Vetrinj, blizu Celovca. Od tam so bili kasneje napoteni v taborišče Judenburg. Leta 1948 so se z ladjo odpeljali proti Argentini, kamor so prispeli 11. decembra istega leta. Začelo se je življenje v povsem novem okolju, kjer je bilo potrebno poskrbeti za preživetje, si poiskati bivališče in si s službo zagotoviti možnosti za nov začetek.
Mici se je ob prihodu v Argentino aktivno vključila v delo slovenske skupnosti v Buenos Airesu. Pet let je bila predsednica Zveze slovenskih mater in žena, nato 10 let predsednica doma Naš dom v San Justu, dolga leta pa je sodelovala tudi na radiu Slovenski kotiček, ki enkrat tedensko pripravlja oddaje v španskem in slovenskem jeziku in seznanja tam živeče Slovence, pa tudi Argentince z dogajanjem v Sloveniji.
Oddajo sta pripravili Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič, sodelavki Študijskega centra za narodno spravo.
Zaenkrat ni odzivov
Napiši komentar
« 22. 11. 2020, Dr. Jože Možina o knjigi Slovenski razkol | 8. 11. 2020, Sveti Urh med mitom in resnico » |