XML Feeds27. 12. 2020, Pričevanje - Tončka Marolt 2.del
By mojazgodba on Jan 7, 2021 | In totalitarizmi | Pošlji odziv »
Prisluhnete lahko drugemu delu spominov Tončke Marolt iz Horjula.
Med vojno, leta 1942 in 1943 je bila Tončka v Borovnici, kjer je v župnišču pomagala tamkajšnjemu župniku. Borovničani so veliko pretrpeli pod Italijani in partizani. Italijani so streljali talce, mlade fante, ki niso ničesar zakrivili, župnik in ostali so si prizadevali, da bi jih rešili, pa jim vedno ni uspelo. Partizani so v sabotažnih akcijah večkrat poškodovali Štampetov most, da bi Italijanom in kasneje Nemcem onemogočili prehod. Med bivanjem v Borovnici je Tončka izvedela za umor horjulskega župana Bastiča in njegove žene in za umor sedmih domačinov iz Zaklanca, ki so jih na krut način umorili partizani.
Tončka Marolt, foto: ŠNCR
Tončka je spregovorila še o šolanju in družabnem življenju v Horjulu pred vojno. Šolo je končala že pred koncem vojne, leta 1939. Udeleževala se je kulturnih dogodkov v prosvetnem domu, praznovanj ob materinskem dnevu, miklavževanja in telovadbe. Zelo natančno se pri več kot devetdesetih letih Tončka spominja številnih podrobnosti iz zapora. Kljub težkim razmeram je imela veliko voljo do življenja in njej lasten pogum. Pri premagovanju neživljenjskih razmer ji je bila v največjo oporo vera. V taborišču in zaporu so veliko molili, vendar skrivoma, da jih ne bi zalotili stražarji. Molitev jih je rešila in jim pomagala preživeti. V Šentvidu je bilo zaprtih tudi veliko žensk iz Cerknice, Begunj, Blok, Grahovega in Loškega potoka.
Po njenih besedah je horjulsko dolino s strani komunizma »zastrupil« Cene Logar. V Lesu na Koreni so imeli politično šolo in shode, iz katerih se je potem razvila Osvobodilna fronta. Najprej so partizani govorili, da se borijo proti okupatorju, potem pa se je z umori neoboroženih domačinov vse obrnilo. Med ljudmi so trosili strah. Iz Horjula je šlo po vojni veliko ljudi v begunstvo v Ameriko in Argentino. Le malo se jih je vrnilo domov.
Tončke Marolt iz Horjula kljub vsemu prestanemu v sebi ne nosi strahu in zagrenjenosti, ampak brez zadržkov pove, kaj se ji je hudega zgodilo in kaj je v življenju preživela. Z jasno mislijo in neverjetnim spominom ostaja zavezana vrednotam, v katerih je bila vzgojena in za katere si je prizadevala celo življenje.
Oddajo sta pripravili sodelavki Študijskega centra za narodno spravo Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič:
Zaenkrat ni odzivov
Napiši komentar
| « 3. 1. 2021, Stanislav Novačan - pričevanje | 20. 12. 2020, Jože Možina - Slovenski razkol - Šentjošt » |
