XML Feeds6. 2. 2022, Pričevanje - Jože Gorenc
By mojazgodba on Feb 19, 2022 | In totalitarizmi | Pošlji odziv »
Poslušate lahko pričevanje Jožeta Gorenca, ki je moral kot osem letni deček zapustiti rodno vas in je bil skupaj z družino izgnan v nemška taborišča. Tam je preživel štiri leta, ko ni mogel obiskovati niti šole. Prestano trpljenje ga je zaznamovalo za vse življenje in utrdilo v prepričanju, da se lahko pravična družba gradi samo na poštenju vsakega posameznika.
Jože Gorenc, foto: ŠCNS
Jože Gorenc se je rodil 26. marca 1933 v vasi Mali Podlog pri Krškem, kot šesti otrok v družini. Preživljali so se s kmetijstvom, že pri dveh letih in pol je izgubil očeta. Ko je bil star štiri leta je postal pastir, pri šestih letih pa je začel obiskovati šolo. Njegovi najljubši predmeti so bili matematika, fizika in kemija, pri katerih je imel dobre ocene. Od otroških let ga je zanimala tehnika, zato je želel postati ključavničar. Šolanje pa se je prekinilo z napadom Nemcev na Jugoslavijo, aprila 1941, ki je za Jožeta in družino pomenilo veliko prelomnico. Postali so del velike reke izseljencev v tretji rajh, ki so jih izgnali na večletno bivanja po nemških taboriščih.
Iz Jožetove vasi, ki je štela okoli 120 vaščanov so v Nemčijo izgnali skoraj vse prebivalce. Tudi Gorenčevi so morali na pot vsi, razen najstarejše sestre, ki je takrat delala v Ljubljani. Vlak jih je odpeljal iz Rajhenburga, preko Maribora in Dunaja do taborišča v Nemčiji, ki je bilo postavljeno ob reki Elbi. Jože Gorenc nam je predstavil pet taborišč, v katerih je bil nameščen skupaj z družino. V zadnjem delu pa je spregovoril o poti domov, ki se je začela 7. maja 1945 in končala na kresni dan 24. junija 1945.
Pričevanje sva za tokratno oddajo pripravili sodelavki Študijskega centra za narodno spravo Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.
Zaenkrat ni odzivov
Napiši komentar
| « 13. 2. 2022, Razstava Fotografije iz Auschwitza | 30. 1. 2022, Pričevanja o osamosvojitvi in demokratizaciji - Izidor Rejc (2. del) » |
