Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev Trst sta 8. oktobra 2021 , v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu pripravila znanstveni posvet z naslovom »Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu«. Na posvetu so predstavili usode sedmih osebnosti, ki sta jih vojna in revolucija pognali v tujino in so poznane tako v zamejstvu in izseljenskih skupnostih kot v širšem slovenskem prostoru. Izhodišče za predstavitev so njihovi spomini, ki so doslej izšli v zbirki »Zapisi iz zdomstva«. Zbirko ureja Ivo Jevnikar, v okviru tržaške založbe Mladika. Na podlagi spominov so predavatelji predstavili  njihove življenjske poti.

V prvi oddaji lahko prisluhnete prof. Alešu Breclju, ki je spregovoril o Alojziju Geržiniču in dr. Renatu Podbersiču, ki je v referatu predstavil življenjsko pot Pavla Borštnika.

Slavist, glasbenik, publicist in urednik Alojzij Geržinič se je rodil 11. junija 1915 v Ljubljani, umrl je 26. marca 2008 v Buenos Airesu. Leta 1944 se je pridružil domobrancem. Kot šolnik je Geržinič sprejel vabilo, da se pod nemško zasedbo poda v Trst in kot častnik Slovenskega narodnega varnostnega zbora (primorskih domobrancev) obnavlja oz. ustanavlja slovenske šole, ki jih je fašizem povsem zatrl. Ker pa sta komunistični Ozna in Udba v Trstu ugrabljali vidne ljudi in jih ubijali in ker je dobil namig, da bodo tudi njega, se je najprej umaknil v begunsko taborišče Servigliano, nato v Senigallio in leta 1948 čez Atlantik v Argentino. Po vojni je 60 let, do smrti, sodil med najvidnejše predstavnike slovenskega kulturnega življenja v Argentini. S svojim delom za duhovno in kulturno rast rojakov, za krščanske vrednote in za samostojno Slovenijo je soustvarjal »slovenski čudež v Argentini«.

Nadaljevali smo s predstavitvijo življenja in dela slovenskega četnika Pavla Borštnika, ki ga je predstavil dr. Renato Podbersič.

Pavle Borštnik je živel na Viču v Ljubljani, kjer se je rodil 15. junija 1925, umrl je leta 2020 v Clevelandu. Maja 1944 se je najprej pridružil domobrancem, po nekaj tednih pa slovenskim četnikom v Notranjskem odredu. Pred koncem vojne so se preko Razdrtega, Vipavske doline in Gorice umaknili v Italijo. Tam je bil v različnih povojnih begunskih taboriščih: Visco, Cesena, Forli, največ časa pa v Eboliju. Pred odhodom iz Ebolija v Nemčijo se je poročil z Marijo Grum in leta 1948 se jima je v begunskem taborišču rodil sin. Novembra 1949 sta iz Nemčije odšla v Združene države Amerike. Z družino se je ustalil v Clevelandu. Leta 1960 je začel sodelovati na radijski postaji, namenjeni narodnostnim v mestu. Ob rednem delu v tovarni je deset let pripravljal dnevne novice, ob nedeljah pa komentarje. Prav to mu je leta 1970 odprlo pot v Washington, na radio Glas Amerike, državno radijsko postajo, kjer je ostal do upokojitve leta 1994. Nazadnje je bil na radiu tudi vodja slovenske sekcije.

Oddajo sta pripravili Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič, sodelavki Študijskega centra za narodno spravo: