XML Feeds15. 5. 2022, Lojze Babnik o knjigi Še en čudež (Zgodba Antona Babnika)
By mojazgodba on Maj 19, 2022 | In totalitarizmi | Pošlji odziv »
V oddaji smo govorili o knjigi »Še en čudež« in podnaslovom Zgodba Antona Babnika. To so spomini na vojno in begunstvo, ki jo je predstavil avtorjev brat Lojze Babnik, star 92 let iz Ljubljane. Knjigo je po spominih Antona Babnika napisal njegov zet Jerry (Nejče) Zupan. Iz angleščine jo prevedla uršulinka s. Mihaela Bizjak. Knjiga je izšla v samozaložbi z letnico 2022. Do zdaj nismo poznali spominov na delovanje nekomunistične ilegale med drugo svetovno vojno. Šele 32 let po demokratizaciji smo tako dobili spomine, v katerih je v pomembnem delu iz prve roke opisana Slovenska legija, nekomunistična ilegala v Ljubljani.
Lojze Babnik, foto: Jože Bartolj
Demokratična stran je leta 1941 v Ljubljani organizirala Slovensko legijo, ilegalno organizacijo, prvenstveno namenjeno organiziranju odpora proti okupatorju. Komunisti so kasneje po napadu Nemčije na Sovjetsko Zvezo ustanovili OF, ki je bila navzven usmerjena v upor proti okupatorju, v resnici pa za namene komunistične revolucije, to je za uničevanje notranjih političnih nasprotnikov. S tem so (tako s propagando kot z nasiljem) nekomunistično ilegalo prisilili v (samo)obrambno pozicijo. Anton Babnik je bil od začetka med aktivnejšimi člani. Vodili so jo Rudolf Smersu, Miloš Stare, Albin Šmajd in drugi. Vsi so se morali ves čas vojne skrivati pred okupatorjem in pred komunističnimi morilci. Mnoge nekomuniste so komunistični morilci umorili že leta 1941 in 1942.
Spomine je napisal Babnikov zet Jerry Zupan, ki se je rodil leta 1947 v begunskem taborišču v Judenburgu, kamor se je po vojni srečno rešil Anton Babnik. V knjigi najdete tudi več kot 400 fotografij. Naročila preko številke 051 633 876.
Oddajo je pripravil Jože Bartolj:
Zaenkrat ni odzivov
Napiši komentar
| « 22. 5. 2022, Ob Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja (Griesser Pečar, Možina) | 8. 5. 2022, Pričevanja o osamosvojitvi in demokratizaciji - Jožica Puhar (2. del) » |
