Ministrstvo za kulturo je pripravilo posvet o zbirki kipov s posestva Brdo pri Kranju, ki so jih preselili v odprti depo Parka vojaške zgodovine v Pivki. Na posvetu so problematiko kipov in njihove umestitve v prostor osvetlili z različnih zornih kotov, mi pa smo o tej temi spregovorili z nekdanjim direktorjem ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jožetom Dežmanom. Ministrica Asta Vrečko je na posvetu poudarila: "Prestavitev kipov je bila neprimerna. Ni šlo za restavriranje, kot je bilo najavljeno, ampak zgolj prenos, ki ni bil izpeljan po ustaljenem postopku, temveč je šlo za arbitrarno odločitev brez strokovnih podlag. Tudi njihova postavitev v Pivki ni ustrezna.

Kipi Pivka, foto: Boštjan Kurent

Po uvodu, kjer je povedal, da se premestitev v Pivko izvršila pod njegovim direktorovanjem in da na omenjeni posvet sploh ni bil vabljen, je tja odšel samoiniciativno. V oddaji smo predvajali nekaj zvočnih prispevkov s posveta. Tako sta utemeljitev zakaj sploh posvet v organizaciji Ministrstva za kulturo predstavljala državni sekretar Matevž Čelik Vidmar in pa v.d. generalnega direktorja direktorata za kulturno dediščino Špela Spanžel. Oba sta prestavitev v Pivko smatrala za nepotrebno in za kipe (dediščino) škodljivo.

Dr. Dežman je sicer za povod sorazmerno velikega odmeva v javosti glede zbirke socrealnih kipov, ki so jo prestavili v Muzej na prostem v Pivko, omenil izjavo nekdanjega predsednika Milana Kučana. Ta je na enem od srečanj Zveze borcev prestavitev kipov z Brda okarakteriziral kot zgodovinski revizionizem. Prav tako naj bi bili kipi zdaj skriti pred očmi javnosti, skratka umaknjeni. "In to je bilo sprožilo za odmev v javnosti," je prepričan Dežman, ki je nato naštel koliko obiskovalcev si je v Pivki te skulpure ogledalo, vključno z vrsto tujih delegacij tudi protokolarnih. Argument o skritosti torej ne drži, še posebej če pomilimo, da so bili ti kipi na brdu v odmaknjenem delu protokolarnega posestva.

Socrealistični kipi v Pivki, foto: Boštjan Kurent

Vodja Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Martina Kikelj je v nadaljevanju opisala kakšne vse poškodbe so našli pri pregledu bronastih skulptur. Izsledki raziskav kažejo, da so restavratorski posegi glede na stanje skulptur v resnici že nujni.

Slišali smo tudi mneje arhitekta trenutne postavitve kipov v Pivki Ira Zorka, ki je mnenja, da gre vendar za obremnjeno dediščino. Najbolj neizprosen do socrealističnih kipov in njihove postavitve pa je bil letošnji Prešernov nagrajenec akademski slikar Herman Gvardjančič, ki je v oddaji Naš gost ob letošnjem 8. februarju izjavil, da socrealistična umetnost sploh ni umetnost, ker je preveč politična in bi jo lahko postavili zgolj ob bok nacistični umetnosti ...

Socrealistični kipi, postavitev v Pivki, foto: Boštjan Kurent

Oddajo je pripravil Jože Dežman, vodil pa Jože Bartolj: