• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

7. 8. 2016, Znanstveni simpozij Brezpravje v imenu ljudstva – zadnji del

Študijski center za narodno spravo je v letu 2015 organiziral tri znanstvene posvete, ki so bili posvečeni času druge svetovne vojne, posledicam vojne in revolucije in pogledu na zgodovinske dogodke s 70 letne perspektive. Zadnji posvet z naslovom Brezpravje »v imenu ljudstva«, je potekal 10. decembra 2015 v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani. Namenjen je bil prikazu delovanja enega najmočnejših orodij, ki jih je komunistični sistem izbral za nadvlado in teptanje človekovih pravic, to je sodstvu. Zadnji del posveta pa je bil namenjen pričevalcem, ki so predstavili svoje zgodbe kot politični zaporniki. Pogovor s pričevalci je vodil predsednik Društva političnih zapornikov in drugih žrtev komunističnega nasilja David Tasič.

V današnji oddaji bomo prisluhnili še dvema pričevalcema in sicer Lidiji Drobnič, ki je bila politična zapornica v Ferdrengu in župniku Stanku Sivcu, ki je več let preživel kot politični zapornik v različnih zaporih in doživel številne pritiske Udbe.

Gospa Lidija Drobnič je predstavila strahote in trpljenje, ki jih je preživela kot politična zapornica v povojnem ženskem taborišču Ferdreng. Taborišče je bilo locirano v zaprtem območju Kočevja, v njem je bilo zaprtih okoli 800 taboriščnic. Ko so dekleta, žene in matere iz ljubljanskega kolodvora z živinskimi vagoni pripeljali do Kočevja, je bila pričevalka sprva prepričana, da jih peljejo v smrt. Za javnost so bile poslane na družbeno koristno delo, v resnici pa je bilo to pravo koncentracijsko taborišče, ograjeno z bodečo žico, v katerem so ženam nalagali duhamoreče delo, s katerim so jih hoteli fizično in psihično uničiti. Vendar se niti ena od njih ni zlomila.

V drugem delu oddaje pa je spregovoril Stanko Sivec, doma z Liveka nad Kobaridom, pod Matajurjem, blizu italijanske meje. Ko je študiral za duhovnika so ga večkrat zasliševali. Kot bogoslovca so ga leta 1949 zaprli v udbovski zapor v Tolminu. Kot zapornik je opravljal težka fizična dela in bil deležen politične prevzgoje, ki pa se ga ni dotaknila. Preživel je tudi sedem mesecev samice, med tem ga je zasliševal Zdenko Roter.


Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravila Marta Keršič:

31. 7. 2016, Prezrta zgodba novomašnikov leta 1991 - 3. del

 

Ob 25-letnici samostojne Slovenije smo pred mikrofon povabili duhovnike, ki so bili posvečeni leta 1991. Na praznik svetih Petra in Pavla 29. junija so bili posvečeni v duhovnike. Medtem ko jih je škof Pirih v koprski stolnici posvečeval in so ti med litanijami vseh svetnikov polegli na tla, je na bližnjih Škofijah potekal boj za mejni prehod. Slišali so se streli.

 

Tokrat lahko prisluhnete Mateju Kobalu, kapucinu Marku Senici in minoritu Danilu Holcu.

 

Matej Kobal se spominja, kako je sta se s takratnim župnikom odločila, da ne bodo slovesno zvonili in vabili na novo mašo, kajti ravno v tem času je bil razglašen letalski alarm. Tako so vsi prišli na lastno odgovornost. Bralka drugega berila je nato pred začetkom berila povedala, da je alarm preklican in v klopeh se je slišalo glasno olajšanje.

 

Kapucin Marko Senica med drugim opisuje, kako so po preklicu letalskega napada, na njegovo novo mašo prišli nekateri kar v trenirkah iz zaklonišč. Prav tako nam je v pogovoru zaupal, da je takoj po premirju zaprosil za nov, slovenski potni list, ki ga je potem razkazoval sobratom kapucinom ob povratku v Italijo.

 

 

Minorit Danilo Holc prihaja iz Ptuja. Tam sta bili tisto leto 1991 kar dve novi maši v isti župniji. Zato sta se novomašnika domenila, da ju bosta imela s štirinajstdnevnim zamikom. Tako je bila njegova nova maša že v času, ko je bil podpisana brionska deklaracija, s katero so se spopadi zaključili. Vseeno pa so vojaki jugoslovanske armade v ptujski vojašnici, priprave na novomašno slavje vzeli kot provokacijo, ki so jo tudi prijavili, kot kršitev premirja.

 

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Bartolj:

24. 7. 2016, Slovenija 25 let – Srečanje pod lipami v Gorici

V sklopu javnih oddaj "Praznujemo 25 let naše skupne poti" na Radiu Ognjiče smo se (konec maja) podali v zamejstvo ter v sodelovanju s Kulturnim centom Lojze Bratuž v Gorici in Krožkom za družbena vprašanja Anton Gregorčič oblikovali „Srečanje pod lipami". Z gosti, ki so bili tesno povezani z demokratizacijo in rojstvom naše države, smo se pogovarjali o vlogi zamejcev in izseljencev pri osamosvajanju ter mednarodnem priznanju Slovenije. Spomine na čas pred petindvajsetimi leti ter kritične misli in spodbude so z nami delili Martin Brecelj, Bojan Brezigar, Franci Feltrin, Marjan Terpin, Sergij Pahor in dr. Branko Zorn.


V pogovoru so se sogovorniki dotaknili pomembnih dogodkov, od majniške deklaracije in rojstva Demosa, do prvih večstrankarskih volitev in oblikovanja osamosvojitvene vlade, ki je imela tudi ministra za Slovence po svetu. Govorili so o prvih diplomatskih stikih med Italijo in vodstvom nastajajoče države. Posebno pozornost so namenili tripartitnemu sporazumu, s katerim so si Italijani želeli zagotoviti zaščito italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem, niso pa bili pripravljeni govoriti o zaščiti slovenske manjšine v Italiji.

Sogovorniki so, poleg spominov na pomembne dogodke, z nami delili tudi zanimive anekdote, ki so popestrile okroglo mizo in dodatno pričarale vzdušje časa. Sklenili so z njihovim pogledom na današnjo državo Slovenijo. Nikomur ne manjka optimizma, so pa kritični zlasti do tistih, ki vodijo državo in največkrat skrbijo le za svoje koristi ...

Oddajo je vodil Tone Gorjup:

17. 7. 2016, Prezrta zgodba novomašnikov leta 1991 - 2. del


Na Radiu Ognjišče smo ob srebrnem državnem jubileju pred mikrofon povabili duhovnike, ki so bili posvečeni leta 1991. Torej „vojno generacijo". Dvanajst se jih je odzvalo našemu klicu in odlomke njihovih spominov ste lahko poslušali v prazničnem programu iz 24. na 25. junij 2016. Celotna, integralna pričevanja pa objavljamo v oddajah Moja zgodba. Tokrat lahko prisluhnete Bogdanu Vidmarju, Jožetu Tomšiču in Niku Rupniku.

Bogdan Vidmar se spominja, kako so ga, v noči pred novo mašo na Colu, „stražili" teritorialci. Najprej so novomašniku pod okno prišli zapet mladi. Ko so ti odšli, je veter na okenski polici premetaval prazne plastične kozarčke, s katerimi so prej nazdravljali. Vidmar zaradi njih ni mogel zaspati. Ko jih je sklenil odstraniti, je pod oknom opazil vojake.

Jože Tomšič opisuje kako na posvečenje v ljubljansko stolnico niso uspeli priti vsi njegovi sorodniki iz Dolenjske. Svoje razmišljanje ob 25 letnici mašništva sklepa z mislijo na mučenca Lojzeta Grozdeta, ki izvira iz njegovih krajev. Lepo je to življenje in veliko smo naredili, veliko pa naš še čaka, pravi!



Niko Rupnik
prihaja iz Črnega vrha. Tam so vojaki jugoslovanske armade med vojno za obrambo samostojne Slovenije razstrelili skladišče streliva in kraju povzročili veliko materialno škodo. Kljub temu so domačini le v nekaj dnevih uspeli popraviti škodo na objektih in čez nekaj dni, ob novi maši, je le še velikanski krater spominjal na vojne dogodke.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Bartolj:

10. 7. 2016, Znanstveni simpozij Brezpravje v imenu ljudstva – 5. del

Študijski center za narodno spravo je 10. decembra 2015, ob dnevu človekovih pravic organiziral znanstveni posvet z naslovom Brezpravje »v imenu ljudstva«, ki je potekal v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani. Posvet je obravnaval obdobje brezpravja v med in povojnem času komunistične vladavine, zadnji del posveta pa je bil namenjen pričevalcem, ki so predstavili svoje zgodbe kot politični zaporniki. Pogovor s pričevalci je vodil predsednik Društva političnih zapornikov in drugih žrtev komunističnega nasilja David Tasič.
Tokrat lahko prisluhnete dvema zanimivima pričevalcema in sicer sinu preživelega teharskega taboriščnika mag. Tomažu Debevcu in golootoškemu političnemu zaporniku Mihaelu Cencu.


Pričevalci na simpoziju

Profesor Tomaž Debevec je kot priča priče predstavil medvojno dogajanje iz njegovega rojstnega kraja Begunje pri Cerknici in dogodke okoli Krimske jame. Predvsem pa je spregovoril o svojem očetu, ki je bil eden redkih zapornikov, ki mu je uspelo zbežati s taborišča v Teharjah. Prisluhnimo mag. Tomažu Debevcu.

V nadaljevanju lahko prisluhnete zgodbi zapornika z Golega otoka gospoda Mihaela Cenca, ki je bil poslan v golootoško taborišče brez obtožbe. Svoje pričevanje začenja s citatom Leva Krefta, v katerem pravi: »Junaštvo, pravijo je v tem, da se braniš pred drugimi, človečnost pa je v tem, da braniš druge pred seboj. Na Golem otoku je bilo oboje, junaštvo in človečnost obsojeno na fizični samomor, preživetje pa je bilo možno samo kot samomor subjekta.« Mihael Cenc pravi, da je Goli otok lahko nastal samo v psihično bolnih, pa tudi asocialnih možganih.

Prisluhnite oddaji: