• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

20. 11. 2016, Tomšičev simpozij – Prunk, Erčulj

V petek, 30. septembra 2016, je v dvorani krajevnega doma v Šmarci v organizaciji Društva Demos na Kamniškem, Društva sv. Jakoba, Socialne akademije in KS Šmarca potekal simpozij o Francetu Tomšiču, začetniku slovenske demokratizacije na političnem in sindikalnem področju. Njegov prispevek pri »novotrškem uporu« v Kamniku leta 1986, pri Litostrojski stavki leta 1987 in pri ustanavljanju prvih nekomunističnih političnih strank v letu 1989 je bil neprecenljiv.

 

Janko Prunk Foto: Tanja Dominko

Tokrat lahko prisluhnete dvema predavanjema. Prof. dr. Janko Prunk je spregovoril na temo: Ponovno rojstvo evropske socialdemokracije na Slovenskem, Jože Erčulj pa o vlogi Franceta Tomšiča v sindikalnem gibanju.

 

Za govornico Jože Erčulj foto: Tanja Dominko

Prisluhnite posnetku, ki ga je priskrbela Socialna akdemija, oddajo pa je uredil Jože Bartolj:

13. 11. 2016, Kranjski Demos – Vlasta Sagadin in Ivan Štular

V sklopu študijskega krožka "Kranjski Demos", ki se je ukvarjal s proučevanjem dogajanja v času osamosvajanja, spoznavamo nekatere vidne člane Demokratične opozicije iz Gorenjske. Tokrat lahko v oddaji Moja zgodba prisluhnete spominom Vlaste Sagadin, ki je v politko vstopila preko zavzemanja za ekologijo in pa nekdanjemu nakelskemu županu Ivanu Štularju.

Vlasta Sagadin: Foto Socialna akademija

Vlasta Sagadin je zanimanje za politiko in družbeno udejstvovanje pokazala že v srednješolskih letih, izraziteje pa se je angažirala leta 1988, ko je bila med ustanovnimi člani stranke Zelenih Slovenije. Leta 1990 je postala delegatka takratnega zbora združenega dela slovenske skupščine. Na lokalni ravni pa je bila med ustanovitelji DEMOSA Kranj, s čimer je prispevala k demokratizaciji in pluralizaciji občine Kranj. Leta 2000 se je s stranko Zelenih razšla in se priključila Novi Sloveniji.


Ivan Štular Foto: SLS

Ivan Štular je bil vse življenje družbeno precej aktiven. Pred odhodom k vojakom je bil predsednik aktiva Mladi zadružniki. Kar tri mandate je bil član sveta KS. En mandat je bil predsednik zadružnega sveta in en mandat predsednik Kmetijske zadruge Naklo v času nove zakonodaje. Od leta 1990 do konca leta 1994 je bil predsednik Krajevne skupnosti Naklo.
Od nastanka Občine Naklo leta 1994 do oktobra 2010 je bil kar štirikrat zaporedoma izvoljen za župana.
Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Dežman:

6. 11. 2016, Tomšičev simpozij – Maver, Magajna, Tomažič

30. septembra 2016 je v dvorani Doma krajanov Šmarca pri Kamniku potekal simpozij z naslovom „France Tomšič in njegov čas".

Organizatorji, Društvo Demos na Kamniškem, Društvo sv. Jakob, Krajevna skupnost Šmarca, Slovenska demokratska stranka in častna pokroviteljica Občina Kamnik, so ga posvetili Francetu Tomšiču, slovenskemu politiku in sindikalnemu voditelju ter kamniškemu častnemu občanu Francetu Tomšiču. Na simpoziju, ki je bil eden izmed dogodkov v okviru Socialnega tedna 2016, so s svojimi predavanji nastopili uveljavljeni slovenski zgodovinarji, sociologi, ekonomisti in politologi dr. Milan Balažic, dr. Stane Granda, dr. Bogomir Kovač, dr. Aleš Maver, dr. Janko Prunk in dr. Andreja Valič Zver, s pričevanji pa se jim bodo pridružili tudi Tomšičevi sindikalni in politični sodelavci dr. Gorazd Drevenšek, Jože Erčulj, mag. Branko Grims, Andrej Magajna, mag. Igor Podbrežnik in Anton Tomažič.

Tokrat lahko prisluhnete trem predavanjem, Najprej doc. dr. Aleša Mavra: „Čudna igra novih in starih socialdemokratov. Socialna demokracija v srednji in vzhodni Evropi po letu 1989". Zatem Andreja Magajne: „Vpliv značajskih posebnosti voditeljev na profiliranje politične stranke", in končno še Antona Tomažiča: „Litostrojska izkušnja".

Andrej Magajna foto: Tanja Dominko

 

Prisluhnite posnetku, ki ga je priskrbela Socialna akdemija, oddajo pa je uredil Jože Bartolj:

30. 10. 2016, Kranjski Demos - Andrej Šter

Pred leti je v okviru Pokrajinskega Muzeja Kranj deloval študijski krožek "Kranjski Demos", ki se je ukvarjal s proučevanjem dogajanja v času osamosvajanja z nekaterimi vidnimi člani Demokratične opozicije iz Gorenjske. Tokrat lahko v oddaji Moja zgodba prisluhnete spominom na začetke samostojne države pravnika in politika Andreja Štera, ki je bil med 8. junijem 1994 in 27. februarjem 1997 minister za notranje zadeve Republike Slovenije, zdaj pa je vodja konzularnega sektorja ministrstva za zunanje zadeve.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman:

23. 10. 2016, Slovenija 25 let - Pleskovič, Mencinger in Tomažič

V oddaji Moja zgodba smo tokrat slišali, kako se obdobja osamosvojitve Slovenije spominjajo tedanji gospodarski minister in podpredsednik osamosvojitvene vlade dr. Jože Mencinger, ekonomski svetovalec predsednika vlade dr. Boris Pleskovič in nekdanji poslanec SLS ter eden prvih članov Slovenske kmečke zveze Branko Tomažič.

Dr. Jože Mencinger je ministrski stolček prevzel v času službovanja na Pravni fakulteti, kamor se je nato tudi vrnil. »V tistih časih osamosvojitev ni bila povsem samoumevna, takrat so politični ljudje večinoma govorili o nesimetrični federaciji, to je bila priljubljena fraza. Jaz sam sem mislil, da bomo postali konfederacija, o razpadu oziroma samostojni Sloveniji je bilo razmišljanja še relativno malo, to je prišlo pozneje.« O odnosih z vlado v Beogradu je dejal, da je bilo največ polemik v zvezi z valuto, tečajem dinarja. »Osnovni problem, ki smo ga imeli z zvezno vlado, se je vrtel okoli tečaja dinarja. Novembra 1989 je namreč Markovič pripravil znamenito reformo in fiksiral dinar na eno nemško marko, inflacija je šla naprej. Seveda Sloveniji ta tečaj ni ustrezal, želeli smo, da je dinar šibkejši. Razlog je bil enostaven. Slovensko gospodarstvo je bilo predvsem izvozno gospodarstvo, osredotočeno na zahodne trge, zlasti na trgovino z Zahodom. Okoli tega smo pisali veliko pisem, veliko pogajanj smo imeli z Markovičem.«
Mencinger je osvežil tudi spomin na valutno osamosvojanje. Mnogi mu namreč očitajo, da ni bil pristaš lastne valute, a sam je poudaril, da ni tako. Logično je pač bilo, da ni mogel stvari naglas razlagati, saj je tisk denarja potekal v tajnosti. »Že junija 1990 smo naredili prve študije, ali se da uvesti lasten denar. Prvo študijo je naredil g. Kobal, ki je bil nekoč viceguverner Narodne banke Slovenije. On je na nek način odklonil. Potem se nikakor nismo mogli dogovoriti z zvezno vlado, kaj narediti. Potem smo sporočili, da je v Sloveniji odpravljen črni trg. ... Nato smo se odločili za tisk svojih bonov. To se je začelo delati oktobra 1990, do decembra so bili natisnjeni. Menjava je bila 1:1 v primerjavi z dinarjem. Papir je bil iz Radeč, tiskal je Aero Celje. Medtem smo delali še zakonodajo, o Banki Slovenije in bankah. ... Jaz nisem bil nevemkakšen navdušen osamosvojitelj, zame je bilo osamosvajanje zasilni izhod, zdelo se mi je, da se pač nič drugega ne da narediti. Prelomna točka je bila oktober 1990, ko je prišlo do nekega spora med Teritorialno obrambo in JNA, reakcija ljudi je bila, da so dvignili devize, kolikor so jih imeli v bankah. In takrat se je pokazalo, da stvari ne bodo več tekle.«

Dr. Boris Pleskovič je bil sodelavec Svetovne banke v Washingtonu, ko se je odločil priti na pomoč slovenski vladi pri njenih porodnih krčih. V ekipo je prišel naknadno, zato je vladalo kar nekaj nezaupanja do njega. »Sogovornikov nisem imel pravih, razen Peterletu sem svetoval. Enkrat mi je Peterle priznal, da nima niti dovolj blagovnih rezerv, niti pšenice, mleka v prahu, če bo vojna. Sklical je sestanek v nedeljo ob šestih, potarnal je ministrom, da bo v proračunu velika luknja, če ne bomo zmanjšali sredstev. Ko sva šla skupaj v pisarno, sem mu rekel, da ministri niti ne vedo, kaj imajo, so amaterji. Kaj pa če bi vsem linearno zmanjšali proračun za deset odstotkov.« To se je tudi zgodilo, ministri so tako pristali na desetodstotno znižanje denarja za svoj resor in proračun je bil uravnotežen. Pleskovič je nato sodeloval tudi s skupino Geoffreya Sachsa, ki jo je povabil v Slovenijo dr. Janez Drnovšek, pripravila pa naj bi denarno osamosvojitev. Ko so se že skoraj poslovili, prepričani, da jih v Sloveniji nihče ne posluša, jih je Pleskovič povabil na kosilo skupaj s premierom Peterletom in tako se je sodelovanje začelo. »V skupini je bilo pet, šest nadarjenih ekonomistov, sestavili smo program na 25-ih straneh s petimi točkami. Prva je bila monetarna osamosvojitev, makroekonomska stabilizacija, tretja sanacija podjetij, četrta sanacija bank, peta privatizacija. Tudi Mencinger se je s prvimi štirimi točkami strinjal, s peto se je pa zalomilo.«

Branko Tomažič je v politiko prišel s primorskega podeželja. »Mi, Primorci, smo res drugače doživljali osamosvojitev. Iz dneva v dan poslušaš, kako so se predniki borili za slovensko pesem, kako je bilo težko ostati kmet, gospodarstvenik, saj je fašizem zlomil vse. Tudi poslušaš pozneje bolečine 2. svetovne vojne, ko nisi mogel svobodno govoriti. Naša stalna želja je bila, da se bomo tega osamosvojili. Ko so prišli tisti dnevi, sem se takoj vključil v Slovensko kmečko zvezo, prvo demokratično stranko, postal sem predsednik krajevne skupnosti, tudi predsednik Izvršnega sveta Občine Ajdovščina. Ko je prišla osamosvojitev, smo odigrali tudi v naši vasi ključno vlogo. Slišali smo, da so tanki na poti iz vojašnice Pivka, so hoteli iz Razdrtega priti proti Gorici. Ko sem izvedel, da bodo šli skozi našo vas, sem se vprašal, ali jih bomo lahko ustavili. Preko ceste nad vasjo smo postavili buldožer, kolono smo zaustavili za dve uri, še eno blokado smo postavili v vasi. Zvečer, ko smo sadili lipo, je prišel zadnji tank, je bila takšna evforija, da smo se celo usedli pred tank. Ko čutiš, da gre za svobodo, vztrajaš. Hvala Bogu se je vse srečno končalo.«

Na vprašanje, koga vidijo kot najbolj pozitiven lik osamosvajanja, so bili odgovori različni. Tudi na vprašanje, kaj želijo državi za prihodnjih 25 let. Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravila Tanja Dominko.