• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

3. 9. 2017, Posvet o človekovih pravicah - 6. del

Prisluhnete lahko dvema referentkama, ki sta decembra 2016 sodelovali na znanstvenem posvetu o človekovih pravicah v Škofji Loki. Posvet so pripravili Študijski center za narodno spravo, Narodna in univerzitetna knjižnica, Loški muzej Škofja Loka, Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka in Muzejsko društvo Škofja Loka. Posvet je bil namenjen prikazu kršenja temeljnih človekovih pravic in svoboščin v času totalitarnih sistemov. Tokrat sta prikazani dve zgodbi z lokalnega okolja.

Najprej je Judita Šega iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana, kjer je zaposlena kot vodja enote v Škofji Loki, spregovorila o življenjski poti in povojni usodi lesnega trgovca Franca Heinriharja.

Judita Šega, foto: ŠCNS

V drugem delu oddaje pa lahko prisluhnete Ani Florjančič, višji knjižničarki v pokoju, ki je kot ena najboljših poznavalk dela in življenja duhovnika in umetnostnega zgodovinarja dr. Janeza Veiderja predstavila njegovo življenjsko pot.

 

Ana Florjančič, foto: ŠCNS

Oddajo je pripravila Marta Keršič:

27. 8. 2017, Tone Javoršek - pričevanje

Tokrat predstavljamo Toneta Javorška iz Moravč, ki živi v Argentini. Tja se je po drugi svetovni vojni preselila njegova družina. Spregovoril je o rojstni župniji pred in med vojno, o revoluciji, ki je zarezala tudi v moravško dolino, o poti prek Ljubelja v maju 1945, življenju v begunskih taboriščih in novi domovini Argentini.


Tone in Frančiška Javoršek

Tone Javoršek, rojen leta 1930 v Moravčah, je odraščal v Antonovčevi družini, v kateri je bilo devet otrok, šest fantov in tri dekleta. Ker so živeli na manjši kmetiji, so morali nekateri starejši bratje in sestre poiskati delo drugod. Njegovo župnijo, ki je bila ideološko razdeljena že pred vojno, sta okupacija in revolucija še poglobili. Tone, najmlajši v družini, je bil v tistih letih ministrant, zato se dobro spominja župnika Jerneja Hafnerja, saj ga je pogosto spremljal po bližnji in daljni okolici. Moravče so bile, kot pravijo 'osvobojene' že marca 1944. Tone je spregovoril tudi o tem, kako je občutil to svobodo. Nova oblast je že takrat izselila nekatere družine na območje, ki je bilo še pod Nemci. Maja 1945 pa so se v strahu za življenje umaknile še druge družine, skupaj približno 130 odraslih in otrok. Med njimi so bili tudi Antonovčevi. Ta »begunski križev pot« je doživljal kot petnajstleten fant. Dobro se spominja trenutkov, ko so spoznali, da domobrance vračajo revolucionarjem, spominja se dr. Valentina Meršola, pa šolskih let v taborišču ...


Tone in Frančiška Javoršek v pogovoru s Tonetom Gorjupom

Tone Javoršek je prišel s starši brati in setrami v Agrentino konec leta 1948. Tam se je pozneje poročil s Frančiško Trobec in Polhovega Gradca. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: dva fanta, ki sta ostala pod Južnim križem in dekleti, ki sta danes v Sloveniji. V zadnjem delu moje zgodbe je ob njem na kratko spregovorila tudi njegova žena Frančiška.

Oddajo je pripravil Tone Gorjup:

 

20. 8. 2017, Posvet o človekovih pravicah - 5. del

Prisluhnete lahko dvema prispevkoma, ki sta bila predstavljena na mednarodnem znanstvenem posvetu z naslovom Človekove pravice in temeljne svoboščine: ZA VSE ČASE! Posvet je potekal decembra 2016 v Škofji Loki in so ga pripravili Študijski center za narodno spravo, Narodna in univerzitetna knjižnica, Loški muzej Škofja Loka, Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka in Muzejsko društvo Škofja Loka.

V prvem delu oddaje je spregovoril zgodovinar dr. Milko Mikola, odličen poznavalec in raziskovalec povojnega nasilja komunističnega režima. Napisal je vrsto knjig, znanstvenih razprav in prispevkov, med njimi velja posebej omeniti monografijo Rdeče nasilje, za katero je dr. Mikola prejel Zoisovo priznanje za življenjsko delo na področju raziskovanja polpretekle zgodovine. Naslov njegovega prispevka je Povojne kazenske ustanove v Škofji Loki.


Dr. Milko Mikola, foto: ŠCNS

Sledil še razmišljanje dr. Blaža Torkarja, pedagoga in znanstvenega sodelavca, ki je zaposlen na Centru vojaških šol Slovenske vojske. Naslov njegovega prispevka je Streljanje talcev v Škofji Loki - 9. februar 1944.

Dr. Blaž Torkar, foto: ŠCNS

Oddajo je pripravila Marta Keršič:

13. 8. 2017, Spominska slovesnost – Šentjošt 2017

Pri Kapeli mučencev v Šentjoštu nad Horjulom je bila 2. julija 22. spominska slovesnost za pobitimi domobranci in civilisti. Letos je nosila naslov Branil se bom!. V Šentjoštu je bila namreč med drugo vojno ustanovljena prva vaška straža, kot odgovor na revolucionarno komunistično nasilje in teror. Mašo za žrtve - največ je bilo pobitih poleti 1942 - je daroval nadškof Anton Stres.

V prireditvi po maši so organizatorji v središče dogajanja postavili 50 otrok iz župnije Šentjošt, ki so v času od zadnjega julija do 4. avgusta 1942 ostali brez enega ali obeh staršev. Pokončala jih je revolucionarna vnema borcev Dolomitskega odreda. Danes nanje spominja kapela, ki so jo postavili nedaleč od cerkve. V oddaji Moja zgodba lahko najprej prisluhnete pridigi upokojenega ljubljanskega nadškofa Antona Stresa, nato slavnostnemu nagovoru dr. Andreja Finka in za konec še utemeljitvam prejemnikov letošnjih Erlichovih odličij.


Ta so letos dobili:

Jože in Jožejka Žakelj: zakonca, Slovenca iz Argentine, starša desetim otrokom in stara starša 25-im vnukom, ki ohranjata slovensko kulturo in narodno zavest v provinci Tucuman, kjer živi le še nekaj slovenskih družin.

Msgr. Janez Rihar: duhovnik, katerega velika ljubezen so Slovenci po svetu in ki je v 90. letih prejšnjega stoletja oživil Rafaelovo družbo, katere poslanstvo je skrb za Slovence po svetu in ki po vojni ni smela delovati.

Dr. Edi Gobec: ustanovitelj in voditelj Slovensko-ameriškega raziskovalnega središča v Združenih državah Amerike, med drugim tudi neutrudni zbiralec podatkov o Slovencih, ki so v ZDA dosegli zavidljive uspehe na znanstvenem in intelektualnem področju.

Dr. Božidar Fink: eden najpomembnejših narodnih in kulturnih delavcev slovenske skupnosti v Argentini, med drugim je bil tudi predsednik krovne organizacije Zedinjena Sloveniji. Po osamosvojitvi je za državo Republiko Slovenijo v Argentini opravljal tudi diplomatske in konzularne posle.


Prisluhnite oddaji, ki jo je uredil Jože Bartolj:

6. 8. 2017, Posvet o človekovih pravicah - 4. del

Nadaljujejmo z objavljanjem prispevkov, ki so bili predstavljeni na mednarodnem znanstvenem posvetu z naslovom Človekove pravice in temeljne svoboščine: ZA VSE ČASE! Posvet je potekal decembra 2016 v Škofji Loki in so ga pripravili Študijski center za narodno spravo, Narodna in univerzitetna knjižnica, Loški muzej Škofja Loka, Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka in Muzejsko društvo Škofja Loka.


Dr. Jernej Letnarj Černič, foto: ŠCNS

Najprej lahko poslušate razmišljanje dr. Jerneja Letnarja Černiča izrednega profesorja za pravo človekovih pravic na Fakulteti za državne in evropske študije in profesorja na Evropski pravni fakulteti. Predstavil je referat z naslovom Sedem zgodb o polpretekli zgodovini v postkomunistični Evropi, ki predstavlja sedem primerov obravnavanja in reševanja človekovih pravic na evropskem sodišču za človekove pravice.


Dr. Helena Jaklitsch, foto: ŠCNS

V nadaljevanju pa sledi referat dr. Helene Jaklitsch, ki je spregovorila o kršenju človekovih pravic in ohranjanju človekovega dostojanstva v skrajnih razmerah, ki so jih doživljali Slovenci v povojnih begunskih taboriščih v Avstriji in Italiji.

Oddajo je pripravila Marta Keršič: