• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

10. 6. 2018, dr. Zvonka Zupanič Slavec - Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem

Predstavili smo zgodovino zdravstva in medicine na Slovenskem. Gostja je bila avtorica, predstojnica Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete v Ljubljani prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je pripravila dve obsežni monografiji, (tretja je v pripravi in bo izšla leta 2019) s katerima smo dobili integralni prikaz zgodovinskega razvoja zdravstva na Slovenskem od časa pred novim vekom do začetka 21. stoletja. Monografiji sta izšli pri Slovenski matici.

Gre za enciklopedično spisani monografiji, ki zapolnjujeta vrzel v slovenski zgodovini medicine, zdravstva in farmacije. Avtorica je zdravnica in zgodovinarka medicine, ki predava na ljubljanski medicinski fakulteti. Omenjeno delo pa prikazuje izjemen trud zdravstvenega osebja in celotne družbe za reševanje življenj in boljšanje zdravstvenega stanja.

Dr. Jože Dežman in dr. Zvonka Zupanič Slavec v studiu Radia Ognjišče

Trenutno sta izšli prvi dve knjigi z nad 950 stranmi velikega formata, ki sta opremljeni z nad 2.200 slikovnimi prilogami. Prva knjiga je naslovljena Medicina skozi čas, javno zdravstvo in farmacija, druga Kirurške stroke, ginekologija in porodništva. Tretja knjiga, ki bo izšla prihodnje leto, pa bo predstavljala internistične stroke, psihiatrijo in zobozdravstvo.

 

Oddajo je pripravil dr. Jože Dežman:

27. 5. 2018, Janez Hladnik: Življenje in delo

V oddaji Moja zgodba smo predstavili duhovnika, misijonarja in organizatorja Janeza Hladnika. Letos namreč mineva 70 let odhoda slovenskih beguncev iz taborišč v Avstriji in Italiji v Argentino in 40 let od prvega izida Hladnikove knjige , ki je bila v času socialistične Jugoslavije prepovedana v uradnem listu.

V oddaji so o stricu spregovorili nečaki Ronko (Hieronim) Kavčič, Peter Hladnik in Bernard Spazzapan, ter avtor razstave o Hladnikovem življenju Jože Leskovec.

Peter Hladnik in Ronko Kavčič, foto: J.Bartolj

Zakaj je pomemben in zakaj je v domovini skoraj neznan?

Msg. Janez Hladnik je na željo škofa Gregorija Rožmana leta 1936 odšel v Argentino, da prevzame duhovno oskrbo za okoli 20.000 slovenskih izseljencev. Po koncu 2. svetovne vojne pa se je zanj začelo najtežje obdobje njegovega delovanja v Argentini. Namreč po neuspešnih dogovarjanjih in posredovanjih pri oblasteh je Hladnik dosegel sprejem pri predsedniku Peronu in po njegovem posredovanju je okoli 10.000 Slovencev dobilo upanje, delo in dom v Argentini. Trajen spomenik si je postavil z ustanovitvijo naselja v Lanúsu, ki je tudi uradno dobilo ime Villa Eslovena - Slovenska vas. Njegovi spomini Od Triglava do Andov so leta 1978 izšli pri Mohorjevi družbi v Gorici in letos po 40 letih znova v ponatisu pri isti založbi!

Bernard Spazzapan in Jože Leskovec, foto: J.Bartolj

Kako se ga spominjajo nečaki in kako ga dojemajo v rodnih Rovtah, kjer si želijo, da bi tam dobil tudi trajen spomin, pa lahko prisluhne v oddaji, ki jo je pripravil Jože Bartolj:

20. 5. 2018, Zdenka in Ivan Zakrajšek

Prisluhnete lahko zgodbi iz sklopa posnetih pričevanj med Slovenci po svetu. Zakonca Zakrajšek, Ivana in Zdenko iz Clevelanda je novembra 2016 na njunem domu posnel dr. Renato Podbersič, sodelavec Študijskega centra za narodno spravo.


Ivan Zakrajšek

Najprej lahko poslušate življenjsko pot Ivana Zakrajška iz Broda, pri Sv. Križu, danes Podbočje, njihov dom je bil tik ob Krki. Ko je bil star 6 let, so se morali preseliti na drugo stran Krke, kjer so bili Italijani, sicer bi jih Nemci izgnali. Ata je med tem delal v Ameriki, kamor je šel že pred drugo svetovno vojno. Želel je, da bi se mu družina pridružila, vendar jim potem zaradi vojne to ni uspelo. Po spletu številnih okoliščin je Ivanu šele leta 1955 uspelo, da je srečal očeta in ga videl po dolgih šestnajstih letih. Kot zanimivost povejmo, da je bil Ivan eden redkih, ki je služil obe vojski, jugoslovansko in ameriško. Nazorno nam je spregovoril o razlikah med obema vojaškima ureditvama.


Zdenka Zakrajšek

V drugem delu pa poslušajte pripoved njegove žene Zdenke, ki je z devetimi leti zapustila begunsko taborišče na Koroškem in se od tam s starši preselila v Ameriko. Tam je spoznala Ivana, se z njim poročila in si ustvarila družino. Velika predanost slovenski skupnosti in delovanje pod njenim kulturnim okriljem, je ohranjalo njeno povezavo s slovenskim jezikom, besedo in pesmijo, ki jo je prenesla tudi na svoje potomce.

Pričevanje zakoncev Zakrajšek (Ivana in Zdenke) je v Clevelandu novembra 2016 posnel dr. Renato Podbersič, za tokratno oddajo pa sta ga pripravili Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.

13. 5. 2017, Karla Pacek - 70 let izgona redovnic iz zdravstvenih ustanov

Tema je tokrat 70 letnica množičnega odpusta sester usmiljenk iz slovenskih zdravstvenih ustanov z naslovom: »Prav vse so pospravile svojo prtljago in odšle«. To se je po ironiji usode zgodilo ravno na dan 8. marca 1948. Takrat so iz 14. zdravstvenih ustanov izgnali 249 sester, v posmeh takrat poudarjeno slavljenemu prazniku žensk ter predvsem v škodo pomoči potrebnim, za katere so sestre skrbele s pregovorno prizadevnostjo in strokovnostjo.

Karla Pacek

Arhiv republike Slovenije je 15. marca pripravil redno mesečno predavanje z naslovom »Prav vse so pospravile svojo prtljago in odšle« avtorice Karle Pacek, ki je leta 2014 diplomirala na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Aktualno področje predavateljičinega raziskovanja je zgodovina Slovenske province Družbe hčera krščanske ljubezni oz. sester usmiljenk, ki so v času od druge polovice 19. stoletja do leta 1948 imele pomembno vlogo na področju zdravstva, sociale in karitativnosti. Tako nastaja pregledna zgodovina Slovenske province, ki bo izšla aprila 2019, ob stoletnici njene ustanovitve.

Prisluhnite predavanju:

6. 5. 2018, Bojan Knific in zgodbe povezane s Tržičem

Prisluhnete lahko kustosu tržiškega muzeja dr. Bojanu Knificu. Povod za njegovo sodelovanje v oddaji so nekatere knjige, katerih avtor je.

 

Dr. Bojan Knific foto: Jože Bartolj

Najprej smo se ustavili ob knjigi Folklornikom s(m)o vzeli noše: kostumiranje folklornih skupin. Gre za delo, ki celovito in podrobno obravnava razvoj in posebna vprašanja kostumiranja folklornih skupin, ki se prepleta s širšim razumevanjem koncepta oblačilne dediščine.

 

Zatem je beseda tekla o Bornovih v Tržiču. Knific temeljito in vsestransko opiše tržiško vejo članov rodbine Born, ki so bili judovskega, nemškega in plemiškega porekla. Zato so imeli sovražnike na vseh straneh.

 

Še posebej smo se ustavili ob knjigi "Tržič v besedi in sliki: spomini na prvo polovico in sredino 20. stoletja". To so spomini sogovornikov, rojenih med letoma 1920 in 1939, s katerimi se je pogovarjal ob pripravi stalnih razstav v muzeju. Pripovedovali so mu največ o življenju v svoji mladosti in zgodbe, ki so šle od ust do ust. Ker je želel, da se ti dragoceni spomini ohranijo tudi za prihodnje generacije, jih je zbral v knjigi.

 

Naslovnica knjige Tržič v besedi in sliki

V oddaji, ki jo je pripravil Jože Dežman, lahko slišite tudi nekatere zgodbe.