• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

9. 9. 2018, Karel Bonutti - življenjska zgodba

Prisluhnete lahko posnetku pričevanja znanstvenika, diplomata in kulturnega delavca, letšnjega 90 letnika dr. Karla Bonuttija. Ob slovenskem kulturnem prazniku (2018) so mu v Gorici v Kulturnem centru Lojze Bratuž podelili nagrado Kazimir Humar. Nagrado podeljujejo Kulturni center Lojze Bratuž, Združenje cerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenske katoliške prosvete, društvom, organizacijam ali posameznikom, ki so s svojim delom prispevali k razvoju kulturnih dejavnosti, za izjemne dosežke pri organizacijskem delu, za publicistično delo in za vse, kar je v dobro goriški skupnosti.

Dr. Karel Bonutti se je rodil v Bukovici pri Gorici, šolal se je v Vidmu, na Reki in v Švici. Nato je odšel v ZDA, kjer je doktoriral in nato predaval ekonomijo in sociologijo na univerzi v Clevelandu. Bil je tudi slovenski veleposlanik pri svetem sedežu. Je avtor knjige spominov Med izbiro in zgodovino, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi.

Naslovnica knjige, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi.

Pogovor z Karlom Bonuttijem je vodil dr. Renato Podbersič.

V pogovoru z dr. Podbersičem se je dr. Bonutti med drugim pomudil tudi pri dolgem obdobju, ki ga je preživel v ZDA, v Clevelandu. Takoj je navezal stike s tam živečimi Slovenci. V začetku je bilo težko. Družino, v kateri se je rodilo šest otrok, je vzdrževal kot delavec v znani tovarni svedrov. Ponoči je delal, podnevi pa študiral, da je dosegel magisterij. Žena Hermina mu je bila v veliko pomoč. Ko je šel poučevat, je v začetku imel manj plače kot v tovarni!

 

V Clevelandu je spoznal škofa Rožmana, ki so ga člani nekdanje Katoliške akcije iz Ljubljane sprejeli medse. “Katoliškega doma ne bi bilo”, je v pogovoru naglasil dr. Podbersič, “če ne bi bilo Vas in škofa Rožmana, o katerem so govorili, da je izdajalec slovenskega naroda, klerofašist, kolaborant itd”. Škof Rožman je res imel veliko zaslug pri zbiranju sredstev za dom goriških Slovencev, je potrdil dr. Bonutti. Živel je v Clevelandu in njegova velika skrb je bila zbirati denar za bogoslovje v Argentini, kjer se je izšolalo kakih 60 slovenskih semeniščnikov. Gradnjo goriškega Katoliškega doma je podprl tudi zato, ker je bilo zanj pomembno, da pomaga katoliškim Slovencem, ne glede na to, od kod so, le da bi se lahko razvijali v svojem okolju. Tudi po zaslugi dr. Bonuttija je leta 1959 umrli škof Rožman, sprva pokopan v Lemontu, aprila 2013 končno le dobil poslednje počivališče v ljubljanski stolnici.

2. 9. 2018, Marijeta Kozlovič – spomini na vojno 1991

V oddaji Moja zgodba tokrat objavljamo pričevanje Marijete Kozlovič iz Kopra o času vojne za obranitev slovenske osamosvojitve leta 1991. Njen vstop v našo oddajo je bil zanimiv, saj nas je poklicala sama in nam pripovedovala zgodbo o tem, kako je bil njen nečak Tone Kompara v času vojne 1991 v JLA na Vrhniki. Domači niso vedeli ali je sploh živ, saj se ni mogel javiti. Zato se je najprej sama odpravila iz Kopra k bratu v Lokavec pri Ajdovščini, nato pa sta skupaj nadaljevala pot proti Vrhniki. Avtocesta je bila sicer čisto prazna, a lokalne ceste so bile blokirane.

Kljub barikadam sta uspela priti do Vrhnike. Teritorialci in domačini so jim zagotavljali, da ju vojaki JLA v kasarno sploh ne bodo spustili. A vendar je Marijeta Kozlovič dosegla ne samo, da so jo pri vratih sprejeli, ampak tudi, da je nečaka v kasarni srečala in mu izročila listek s podatki, kam naj se obrne, da bi lahko iz JLA dezertiral in se pridružil Teritorialni obrambi.


Marijeta Kozlovič Foto: Marko Zupan

Opisala je tudi najdaljše minute okoli polnoči, ko sta z bratom čakala, da bo Tone nastopil stražo, odkoder bo potem pobegnil k teritorialni obrambi.

Prisluhnite oddaji:

26. 8. 2018, Pogovor z Marijo Mojco Treven - Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev

Predstavili smo knjigo Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev, v kateri je Marija Treven v besedi in sliki prikazala nepopisno trpljenje in nasilje v krajih med Rovtami in Žirmi v času pred, med in po drugi svetovni vojni. Ne Nemci, ne Italijani se niso ozirali na prejšnji, stoletja trajajoči tok življenja v oddaljeni hribovski vasici. No, nasilni okupaciji pa je kmalu sledila še bolj krvava revolucija.

Marija Mojca Treven foto: Jože Bartolj

Marta Keršič je v uvodni besedi zapisala, da bi brez te knjige »prihodnje generacije Vrhovcev ostale prikrajšane za številne podatke, hišna imena domačij, njihovih življenjskih usod, trpljenja in ne nazadnje vedenja o tem, kako so se kljub vsemu prestanemu trpljenju odločili za preživetje, za to, da ostanejo gospodarji na svojih domovih, da poskrbijo za varno prihodnost naslednjih rodov.


Knjiga nas nagovarja, da prisluhnemo zgodbam žrtev in njihovih sorodnikov ter s sočutjem in empatijo stopamo po poti prehojene kalvarije. Številni kraji po Sloveniji so bili podobno zaznamovani in se še vedno soočajo s travmami preteklosti.«

Posebno bogastvo knjige so številne fotografije iz takratnega časa. Avtorica jih je zbrala več kot 2000.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Dežman:

19. 8. 2018, 100 letnica Oktobrske revolucije - posvet 2. del

Prisluhnete lahko nadaljevanju predavanj na temo oktobrske revolucije. Ob njeni 100. obletnici so v začetku novembra 2017 na Študijskem centru za narodno spravo pripravili okroglo mizo, ki je bila namenjena njenemu razmisleku in posledicah, ki so usodno zaznamovale 20. stoletje. Na okrogli mizi, ki jo je povezoval dr. Damjan Hančič, so sodelovali zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, sociolog dr. Matevž Tomšič in zgodovinar ter literarni zgodovinar ddr. Igor Grdina.

Tokrat lahko poslušate predavanje Matevža Tomšiča, v nadaljevanju pa še krajšo razpravo, ki je sledila predstavljenim referatom.

Referenti na okrogli mizi o 100 letnici Oktobrske revolucije: dr. Tomšič, dr. Griesser Pečarjeva in ddr. Grdina.

Dr. Matevž Tomšič je sociolog, univerzitetni predavatelj in publicist. Doktoriral je leta 2002 na Fakulteti za družbene vede. Od leta 2008 pedagoško in raziskovalno deluje na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici in na nekaterih drugih fakultetah. Znanstveno in raziskovalno se ukvarja s preučevanjem demokratizacije in družbenega razvoja, pri čemer ga zanima tudi problematika kulturne sfere ter predvsem vloga intelektualcev in kulturne elite v politiki in javnosti. Napisal je več znanstvenih in strokovnih prispevkov v domačih in tujih publikacijah, sodeloval pri različnih znanstvenih projektih in na konferencah. Predstavil je razlike in podobnosti med francosko in oktobrsko revolucijo.

V nadaljevanju pa lahko prisluhnete še razpravi, ki je sledila uvodnim referatom. Pogovor je vodil Damjan Hančič, ki je postavil vprašanje, kakšne so bile razlike in podobnosti med delovanjem Lenina in Stalina in pa o vplivu oktobrske revolucije na sodobno družbeno okolje in njenega dometa na različne konce zemeljske poloble.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravila Marta Keršič:

12. 8. 2018, 100 letnica Oktobrske revolucije - posvet 1. del

Študijski center za narodno spravo je 6. novembra 2017 pripravil okroglo mizo ob 100 obletnici oktobrske revolucije. Namenjena je bila razmisleku o revoluciji sami in njenih posledicah, ki so usodno zaznamovale 20. stoletje. Na okrogli mizi, ki jo je povezoval dr. Damjan Hančič, so sodelovali zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, sociolog dr. Matevž Tomšič in zgodovinar ter literarni zgodovinar ddr. Igor Grdina.

Tokrat bomo prisluhnili prvemu delu okrogle mize in sicer prispevkoma Igorja Grdine in Tamare Griesser Pečar.

Matevž Tomšič, Tamara Griesser Pečar, Igor Grdina in Andreja Valič Zver Foto: ŠCNS

Ddr. Igor Grdina je zgodovinar in literarni zgodovinar, raziskovalec na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU in na Inštitutu za civilizacijo in kulturo. Doktoriral je iz slavistike in zgodovine, raziskovalno pa se ukvarja predvsem z zgodovino starejše slovenske književnosti, s kulturno in politično zgodovino 19. stoletja. Je avtor več znanstvenih monografij, številnih prispevkov, pisec libretov za opere in operete ter dejaven tudi kot publicist. Uvodoma je orisal potek februarske in oktobrske revolucije leta 1917.

V nadaljevanju pa lahko poslušate prispevek dr. Tamare Griesser Pečar. Pečarjeva je priznana slovenska zgodovinarka, ki je doktorirala na Dunaju z disertacijo Stališče slovenske deželne vlade do Koroške 1918-1920. Ukvarja se s preučevanjem obdobja od propada Avstro Ogrske do prvih let po drugi svetovni vojni. Osrednje področje njenega raziskovanja je zgodovina katoliške Cerkve v Sloveniji, med leti 1941 in 1990. Tokrat je spregovorila o odnosu nekdanjih komunističnih sistemov v Sovjetski zvezi in vzhodni Evropi do vere in verskih skupnosti.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravila Marta Keršič: