• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

30. 8. 2020, Spomini s. Leonarde Rot - 3. del

V oddaji Moja zgodba lahko poslušate besedilo sestre Leonarde Rot, Marijine sestre čudodelne svetinje, ki je popisala, kako so redovnice po drugi svetovni vojni izgubile delo, kako so jim zaplenili vse premoženje in jih nato izgnali na Dobrovo pri Ljubljani. Slišite lahko tudi, kako so nekatere sestre zaprli in poslali na prestajanje zapornih kazni v taborišča Stari Pisker v Celju, Ferdreng na Kočevskem, v Škofjo Loko in Begunje na Gornjskem.

V besedilu s. Leonarde je tudi pričevanje s. Monike Arčon, ki je dolgo pisala dnevnik in je o svojih dnevih v delovnem taborišču Ferdreng na Kočevskem med drugim zapisala:

Cerkev je bila spremenjena v kuhinjo. Kjer so bili prej oltarji, so bile sedaj peči, v katerih se je kuhalo in peklo. Svete podobe so zmetali ven na dež, veliki križ pa je paznica Milka Krajnik (kateri mami sem nekoč stregla), razsekala in pohodila. Tudi neko drugo cerkvico na hribčku so morale naše sestre odkrit in znositi opeko v taborišče, da so z njo pokrili novo barako za miličnike. Vso opremo so morale znositi na kup sredi cerkve, da so potem zažgali in je vse zgorelo.
Tudi na pokopališče so se spravili. Vse so porušili in splanirali, tako da je nastala tam njiva. Tudi jaz sem morala od tam nositi domov lesene križe, da smo jih skurili. Ko sem tako nesla, ali bolje vlekla precej velik križ, se je eden od zidarjev, ki so tam delali, norčeval: "Ki je za nas nesel težki križ". Križe smo morale razžagati in pokuriti, kar se je meni zdelo kar prav. Bolje da zgorijo, kot da se skrunijo po tleh.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Bartolj:

23. 8. 2020, Spomini s. Leonarde Rot - 2. del

Prisluhnete lahko spominom s. Leonarde Antonije Rot o Marijinih sestrah čudodelne svetinje po drugi svetovni vojni. Besedilo je nastalo za Nadškofijski arhiv v Ljubljani v letu 1992. S. Leonarda je popisala, kako so sestre po drugi svetovni vojni izgubile delo, kako so jim zaplenili vse premoženje in jih nato izgnali na Dobrovo pri Ljubljani, v drugo nadstropje nekdanjega župnišča. Tam so si v nemogočih razmerah morale urediti domovanje.

Odlomek iz besedila:

Sestre so bile že čisto navajene sramotilnih opazk, deležne pa tudi pljunkov in celo fizičnih napadov. S. Maro Zavrl je blizu frančiškanov napadla skupina mladih in začela trgati iz nje obleko. Rešila se je z begom v bližnjo trgovino. V Mariboru je gruča mladih napadla s. Ludoviko Koren, ko se je vračala od bolnika in jo hotela vreči v Dravo. Sestre so napadali tudi zdresirani policijski psi. Prav v Mariboru so morale sestre odložiti redovno obleko zaradi njih. Ker so jih napadali, si nobena ni upala v uniformi na cesto. Tudi na Dobrovi je policijski pes napadel s. Leonardo Rot, ko je šla iz občinskega poslopja. Stal je pri vratih in jo pustil, da je šla mimo njega, potem pa se je brez glasu s prvimi šapami povzpel na njene rame in začel trgati poškrobljeni ovratnik, pokrivalo in obleko. Njegov vodič je takoj priskočil, a je le s težavo ukrotil psa, ga zvlekel v avto in odpeljal. Ko se je pozneje prišel opravičit in pogledat kaj je s sestro, je rekel: „če bi bili v civilu Vas pes niti pogledal ne bi." „Samo da me ni ogrizel; obleko mi bodo že zašile in strah bo minil," je rekla sestra, možu postave pa je ušlo: „Ta pes ne grize, ampak samo stisne za vrat ..."

Prisluhnite oddaji, ki je je pripravil Jože Bartolj:

16. 8. 2020, Spomini s. Leonarde Rot - uvod s. Irma Makše

Tokrat lahko prisluhnete prvi oddaji, ki bo posvečena spominom na trpljenje redovnic Marijinih sester čudodelne svetinje po drugi svetovni vojni. Marijine sestre so se, podobno kot usmiljenke, večinoma ukvarjale z bolniki in bolniško strežbo. Ustanoviteljica reda je s. Leopoldina Brandis, sicer usmiljenka, ki pa je prav v Ljubljani ustanovila Marijine sestre. Te so pomagale predvsem bolnikom po domovih, pa tudi v bolnišnicah, sanatorijih … Spomini, ki jih bomo slišali v nadaljevanju so bili zbrani leta 1992, zapisala in uredila jih je sestra Leonarda Rot doma iz Sv. Vida pri Cerknici.

Uvodoma nam je spregovorila vrhovna predstojnica Marijinih sester s. Irma Makše, ki je najprej predstavila s. Leonardo, zakaj je zbrala to gradivo in kdaj? Slišali smo o razpustitvi skupnosti, odpustu sester iz bolnišnic, o zaplembi celotnega premoženja, prepovedi delovanja. Kam so se morale pregnane sestre preseliti in za kakšne "prekrške" so bile obsojene na taborišča Ferdrenk, Škofja Loka, Begunje ...?

 

V oddaji pa lahko prisluhnete tudi, kako so nekateri politični veljaki, sami kršili tisto, kar so sprva uzakonili, namreč prepoved nege bolnikov na domu za redovnice. Če so jih pri tem dobili so bile kaznovane. No, denimo za Josipa Vidmarja, Janeza Stanovnika, Lidijo Šentjurc ... to ni veljalo. Sestre pa se jim niso maščevale, ampak so, kljub pomanjkanju sester, iz ljubezni do bolnih vendarle sprejele bolniško nego njihovih svojcev ...

s. Irma Makše, foto: Jože Bartolj


Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Bartolj:

9. 8. 2020, Jože Dežman o knjigi Jožeta Pirjevca Partizani (2. del)

V oddaji Moja zgodba je bil z nami dr. Jože Dežman s katerim smo komentirali nekatere izjave zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca, ki je pred kratkim izdal knjigo z naslovom Partizani. So res tisti, ki na Narodno osvobodilni boj gledajo kritično nedržavotvorni? To je le ena od trditev dr. Pirjevca o kateri je tekla beseda.

Vtis po izzidu omenjene knjige je, da ni komunikacije. Predstavitve potekajo, diskusije pa ni, je le monolog. V oddaji smo prisluhnili nekaterim Pirjevčevim trditvam, ki jih je javno izrekel v zvezi s partizani, med drugim tudi tisti, da naj bi bil dr. Lambert Erlich "edini kvizling v Evropi in da bi take(ga) tudi on (Pirjevec) straljal ..."


Vabilo na predstavitev Pirjevčeve knjige v Gorico

V oddaji smo predstavili tudi kronologijo poskusa izjave o Slovenske akademije znanosti in umetnosti, v času predsedovanja pokojnega predsednika Jožeta Trontlja, o etičnem minimumu, ki jo je manjšina članov uspešno preprečila.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Dežman:

2. 8. 2020, Goli otok po 70. letih - Bernard Nežmah, Dean Komel

Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo 29. novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili dr. Bernardu Nežmahu in dr. Deanu Komelu.

Bernard Nežmah (1961) je bil urednik na Radiu Študent, glavni urednik, kolumnist in novinar Mladine, komentator na RTV Slovenija, sodelavec Inštituta Nove revije. Predava na Filozofski fakulteti in Fakulteti za medije v Ljubljani. Na razpravi o Golem otoku po 70 letih je nastopil na temo Goli spomin Golega otoka. Zanimivost njegovega nastopa je med drugim odgovor na vprašanje, ali je Tito vedel za Goli otok ...


Dr. Bernard Nežmah, foto: Youtube

 

Dr. Dean Komel redni profesor za sodobno filozofijo in filozofijo kulture na Oddelku za filozofijo na Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Na razpravi o Golem otoku po 70 letih ob pričevanjih nekdanjih internirancev je izpostavljena tudi premisa, da ne gre zgolj za neko zgodovinsko epizodo, ob kateri nam je lahko nelagodno, temveč za vzorec delovanja oblasti, ki se v modificiranih oblikah v Evropi lahko ponovi tudi v prihodnosti. Filozof Dean Komel je poudaril, da je ta problematika še vedno aktualna, saj gre za svojevrstne zastraševalne metode. Zakaj nas ni več strah Golega otoka?

Dr. Dean Komel, foto: Youtube

 

Prisluhnite oddaji: