• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

11. 11. 2014, Ivan Pečnik – Vedno sem rad zidal

V oddaji Moja zgodba smo predstavili izbor iz Zbranega dela župnika Ivana Pečnika, ki ga je opravila ddr Marija Stanonik. V pogovoru z njo smo knjigo in avtorja predstavili kot župnika, ki je redno pisal osebno kroniko.

Odlomek iz knjige:
Navezava na naslov: Vedno sem rad zidal (dobesedno)
V tistih letih se je pri nas doma pa tudi v vasi veliko zidalo, ker so bila poslopja do tedaj v zelo slabem stanju. Naš oče so sploh imeli veselje do zidanja. Pozidali so novo klet za kuho (1904), nove hleve (1908), novo manjšo stanovanjsko hiši z drvarnico (1911), nove pode in listnik (1912). Skoro vsako leto smo imeli zidarje, zato ni čudno, da sem tudi jaz dobil veselje do zidanja. Nedaleč od hiše je bila takrat gramozna jama, kjer so kopali pesek za zidanje. V tej jami smo otroci venomer tičali. Bog zna, koliko hišic smo pozidali. Kadar nam je zmanjkalo malte, smo šli na belo cesto in od tam prinesli ali pripeljali cestnega prahu.
Seveda je naša tehnika napredovala. Vsako leto smo sezidali večje hiše, ko so se nam prejšnje čez zimo podrle. Če nas je zalotil dež, smo šli pod streho v lastni hiši. Ena izmed njih, postavljena v našem Dešnu, je stala celo več let. Okrog hišic smo napravili vrt ter zasadili fižol ali krompir. Če so me doma opomnili, naj se grem učit, da bom morebiti šel v šole, je bil moj odgovor, da bi šel rajši za zidarja, kar pa seveda domačim ni bilo všeč.

Prisluhnite oddaji, ki jo je z ddr Marijo Stanonik posnel Jože Bartolj:

 

4. 11. 2014, Kranjski Demos – Ivo Bizjak 2. del

Prisluhnete lahko nadaljevanju pričevanja Iva Bizjaka, ki ga je pripravil študijski krožek Moč preživetja. Ta deluje v okviru Gorenjskega muzeja Kranj in je pripravila raziskavo o delovanju kranjskega Demosa.


Ivo Bizjak leta 1990

 

Ivo Bizjak bo nadaljeval s spomini na svoje politično delovanje:

28. 10. 2014, Resnica in sočutje – predstavitev delovanja civilne iniciative

Civilno-družbena pobuda Resnica in sočutje 1945 - 2015 je v sredo 22. oktobra predstavila dogodke s katerimi bodo obeležili sto letnico začetka Soške fronte, sedemdesetletnico konca druge svetovne vojne in četrt stoletja od zmage parlamentarne demokracije v Sloveniji. Na novinarski konferenci so pobudniki poudarili, da spodbujajo proces odkrivanja zamolčanih in prezrtih plasti druge vojne in povojnega režima, spodbujajo proces zdravljenja travmatskih bremen državljanske vojne in povojnega nasilja ter proces odpuščanja.

Kot je uvodoma dejal Jože Bartolj želi civilno-družbena pobuda Resnica in sočutje v prihodnjem letu s simpoziji, spletno stranjo, koncerti, muzejskimi in likovnimi razstavami, gledališko predstavo, filmsko retrospektivo, okroglimi mizami in komemoracijo, slovenskim mestom mrtvih, spletnim pokopališčem žrtev zla druge svetovne vojne in tudi izdelavo 70 tridimenzionalnih klekljanih golobov miru za sočutje in mir med nami, spodbuditi proces sprave v slovenskem narodu. "Tako mi sklopu pobude Resnica in sočutje pozivamo občine, župnije in posameznike naj pomagajo pri urejanju neoznačenih morišč in grobišč in s tem na nek način obeležimo slovensko mesto mrtvih," je pozval Bartolj.

Terapevtka Katarina Kompan Erzar je opozorila, da so rane preteklosti zelo globoke in dodala, da kdor ne izjoka vojne ima o njej lažno podobo. "Zato je čas za resnico in sočutje, za iskren pogovor o strahu, prestanih izkušnjah in pogumu ter odpuščanju in hrepenenju, ki človeku omogoča, da ne ostane ujetnik davnih krivic in da v to ječo zapre poleg sebe še svoje otroke. Zato želimo z drobnimi, prijetnimi, prijaznimi in hkrati zelo sočutnimi dogodki odpreti prostor v katerem se bo vsak lahko počutil pristnega, povezanega in konec koncev preživelega potomca ene zgodbe o iskanju ljubezni," je povedala.

Svetovno znani basbaritonist Marko Fink, je predstavil koncert, bo v sklopu pobude Resnica in sočutje 27. maja v Slovenski filharmoniji. Na njem bo poleg priznanih solistov sodeloval tudi simfonični orkester RTV Slovenija. Fink je med drugim spomnil na mnoge, ki so morali med in po drugi svetovni vojni zapustiti domovino ter dodal: "Oprostite, moramo nekaj narediti! 70 let je od konca vojne in se še vedno soočamo s sovraštvom in s srčno trdoto."

Zaživela pa je tudi spletna pobuda Vseposvojitev, kjer lahko posvojimo žrtev druge svetovne vojne in po njej. Po besedah Romane Bider so do danes posvojene 203 žrtve, želijo pa si, da ta številka še naraste. In kaj naj bi posvojitelji počeli? "Vsakdo, tako verni kot neverni, lahko spomin na posvojeno osebo neguje na najbolj lasten način. Prižigamo sveče, molimo, obiščemo grob, če obstaja, poskrbimo za sveto mašo, beremo, pišemo. Vsako nedeljo ob 12. uri je trenutek naše skupne povezanosti v mislih in molitvah za vse žrtve."

Pobuda Resnica in sočutje predlaga tudi 24. julij za vseslovenski dan spomina na žrtve vseh vojn in nasilja.

Prisluhnite tiskovni konferenci:

21. 10. 2014, Kranjski Demos – Ivo Bizjak 1. del

Študijski krožek Moč preživetja, ki deluje v okviru Gorenjskega muzeja Kranj je pripravila raziskavo o delovanju kranjskega Demosa. Krožek deluje pod vodstvom muzejskega svetnika Jožeta Dežmana, ki je tudi pripravil omenjeno oddajo. V prihodnjih tednih bomo spoznali ljudi kot so, Ivo Bizjak, dr. Peter Vencelj, Rudi Šeligo, Vitomir Gros, Andrej Šter, Rudi Šeligo, Vlasta Sagadin, ki so nekdaj rdeči Kranj premagali na volitvah in pomembno prispevali tudi pri osamosvajanju Slovenije.

 

Ivo Bizjak se dvigne v krščanskih demokratih do podpredsedniškega mesta, je minister za notranje zadeva, varuh človekovih pravic ..., za njim je velika kariera. Začel bo s pričevanjem o okolju v katerim je živel, povedal nam bo, kako so ga vedno zanimala nekatera družbena vprašanja in o delovanju na lokalni ravni.

 

14. 10. 2014, Teharska slovesnost 2014

Na prostoru nekdanjega taborišča v Bukovžlaku na Teharjah, kjer je zdaj urejen spominski park, so se v nedeljo 5. oktobra zbrali svojci in prijatelji junija 1945 tam umorjenih in od tam odpeljanih v smrt. Prišli so tudi ljudje, ki so preživeli grozote medvojnega in povojnega nasilja, ter tisti, ki verjamejo v možnost in nujnost sprave v Sloveniji. Obletno spominsko slovesnost sta pripravila Nova slovenska zaveza in teharska župnija. Del udeležencev je prehodil tako imenovano pot žrtev od železniške postaje Celje do spominskega parka na Teharjah. Sveto mašo je tam daroval murskosoboški škof Peter Štumpf, sledila je akademija, na kateri sta spregovorila Franc Zabukošek in Jurij Pavel Emeršič.

Objavili smo pridigo murskosoboškega škofa Petra Štumpfa in govor Jurija Pavla Emeršiča: