• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

23. 8. 2015, Posvet Leto 1945 – 70 let potem, Janez Juhant in Stane Granda

Ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne, je 28. maja letos (2015), v Državnem svetu RS potekal znanstveni posvet v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo, Nove slovenske zaveze, Slovenskih katoliških izobražencev in Zbora za republiko.

 

Današnja oddaja je sedma po vrsti, v nizu oddaj, v kateri predvajamo referate z omenjenega posveta. Tokrat bosta predstavljena prispevka dr. Staneta Grande in dr. Janeza Juhanta.

Dr. Stane Granda bo v svojem prispevku odgovarjal na vprašanje, ali je pomenilo leto 1945 konec vojne ali zmago? Ker je zmaga nad nacizmom predvsem zasluga Angloamerikancev in sovjetskih armad, poudarjanje slovenskih in jugoslovanskih zaslug, ob vsem spoštovanju do žrtev in prestanega trpljenja ni najbolj resno. Nadalje avtor pravi, da poudarjati zmago, pomeni v današnjih razmerah predvsem poudarjanje zmage revolucije v državljanski vojni.

Zatem pa lahko prisluhnete še dr. Janezu Juhantu. Njegovo predavanje nosi naslov Ustrahovani narod na poti k resnici in svobodi. V njem avtor ugotavlja, da nas čaka še ogromno dela in zavzetosti posameznikov, združenj in predvsem uradnih organov, ker se očiščenje od preteklosti izkazuje kot zahtevni osebni, skupinski in državni projekt. Ta terja pogumne, zavzete ter svobodi in demokraciji zavezane državljane.

 

Prisluhnite oddaji:

16. 8. 2015, Posvet Leto 1945 – 70 let potem, Jože Dežman in Ivo Jevnikar

Ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne, je 28. maja letos (2015), v Državnem svetu RS potekal znanstveni posvet v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo, Nove slovenske zaveze, Slovenskih katoliških izobražencev in Zbora za republiko.

 

Danes je na vrsti šesta oddaja z omenjenega posveta. V njej bomo prisluhnili zgodovinarju in kustosu v Gorenjskem muzeju dr. Jožetu Dežmanu ter tržaškemu novinarju in publicistu Ivu Jevnikarju.

Dr. Jože Dežman v referatu z naslovom Brez groba in spomina za vse, slovenska tranzicija ni sklenjena spregovori o težavah, ovirah in preprekah, ki jih pristojni v slovenski državi postavljajo na poti do narodne sprave. Dokler morišča in grobišča ne bodo urejena v skladu z mednarodnim pravom in slovenskimi zakoni, ne moremo govoriti o koncu tranzicije v Sloveniji.

V drugem delu oddaje bomo v referatu Iva Jevnikarja prisluhnili malo obravnavani zgodovinski temi in sicer protifašističnemu in protinacističnemu delovanju Slovencev, ki se na ozemlju predvojne Jugoslavije niso prepoznavali v OF in načrtih Komunistične partije Slovenije. V tem kontekstu nam bo Jevnikar predstavil lik obveščevalca Jožeta Golca, ki je bil na čelu postojanke obveščevalnega omrežja v povezavi z britansko tajno službo in je to svoje delovanje plačal z življenjem.

 

Prisluhnite oddaji:

9. 8. 2015, Posvet Leto 1945 – 70 let potem, Tamara Griesser Pečar in Gregor Jenuš

Ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne, je 28. maja letos (2015), v Državnem svetu RS potekal znanstveni posvet v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo, Nove slovenske zaveze, Slovenskih katoliških izobražencev in Zbora za republiko.

 

Tokrat bomo prisluhnili dr. Tamari Griesser Pečar, predavateljici na univerzi in sodelavki Študijskega centra za narodno spravo ter dr. Gregorju Jenušu arhivistu v Arhivu Republike Slovenije, ki je pristojen za arhivsko gradivo Republiškega sekretariata za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije in gradivo Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije.

Dr. Tamara Griesser Pečar v referatu z naslovom Jaltska pogodba in izročitev beguncev Jugoslaviji maja 1945 zavrača tezo, da so Britanci jugoslovanske begunce izročili Titovim četam na podlagi sklepa velikih sil na konferencah v Jalti in v Potsdamu. Nasprotno, na Jalti o vračanju beguncev sploh niso govorili. Pri izročanju so se Britanci posluževali prevare. Razlog za izročitev je zato treba iskati na Koroškem, v pogajanjih med britansko in jugoslovansko vlado in sklenjenih sporazumih, ki so bili odločilni za predajo. Prisluhnimo dr. Tamari Griesser Pečar.

Gregor Jenuš je na posvetu spregovoril o komunističnem obračunu z Nemci na Slovenskem in uničenju nemške manjšine. Podlago zanjo je iskati že v medvojnih odlokih AVNOJ- a, ki so določili, da mora nemško manjšino doleteti kolektivna kazen v obliki ukinitve manjšinskih pravic, odvzema premoženja in izgona iz države. Tako je bila na propad obsojena celotna nemška manjšina. Decembra 1945 je Boris Kidrič na vprašanje, kakšne pravice bo imela nemška manjšina na Slovenskem po vojni, odgovoril: »Nemška manjšina pri nas ne bo imela nobene pravice, ker je ne bo!«

 

Prisluhnite oddaji:

2. 8. 2015, Posvet Leto 1945 – 70 let potem, Tomaž Erzar in Dragica Gudrun Podmiljšak

Posvet v Državnem svetu Republike Slovenije z naslovom LETO 1945 – 70 LET POTEM, je obravnaval dogodke v letu 1945 in po njem z zgodovinskega, pravnega, teološkega, sociološkega, politično analitičnega in publicističnega vidika.

 

Na njem so poleg 12 predavateljev sodelovali tudi pričevalci, ki jih je vojni in povojni čas odločilno zaznamoval. V današnji, četrti oddaji bomo prisluhnili dr. Tomažu Erzarju in pričevalki Dragici Gudrun Podmiljšak.

Dr. Tomaž Erzar nam bo spregovoril o spoznavanju, razumevanju in zdravljenju psihičnih ran, ki izhajajo iz časa druge svetovne vojne in po njej in še danes bremenijo rablje, žrtve in njihove potomce. Dolgoletno prikrivanje resnice je povzročilo, da so se s časom, travme samo nakopičile druga na drugo. Zato ni čudno, da se druga svetovna vojna marsikje po Evropi in zlasti pri nas še ni končala, in da se še vedno vrtimo v krogu razpihovanja medvojnega sovraštva.

V nadaljevanju oddaje bomo prisluhnili pretresljivi izpovedi gospe Dragice Gudrun Podmiljšak iz okolice Žalca, ki je bila ob koncu vojne stara 15 mesecev, njen brat pa je imel takrat 5 let. Oče je bil dipl. agronom, živeli so v vili, bili so cenjeni in spoštovani, oče predvsem med kmeti. Po vojni so jim vse odvzeli in jih odpeljali v koncentracijsko taborišče Teharje. Oče se je preoblekel v partizansko obleko in mu je uspelo pobegniti. Mama je bila 31. maja 1945 zaslišana in od tam odpeljana v smrt. Takrat sta jo Dragica in njen bratec zadnjič videla. Oba so odpeljali v otroško taborišče Petriček, kjer sta ostala do jeseni istega leta. Od tam so ju poslali v zavetišče na Polzelo, kjer je bratec skrbel za malo Dragico, jo pazil in previjal. Marca 1949 so dali Dragico v posvojitev. Dobila je novo ime in priimek. Pri posvojiteljih je živela 13 let.

 

Prisluhnite oddaji:

26. 7. 2015, Posvet Leto 1945 – 70 let potem, Igor Grdina in Mitja Ferenc

Ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne, je 28. maja letos, v Državnem svetu RS potekal znanstveni posvet v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo, Nove slovenske zaveze, Slovenskih katoliških izobražencev in Zbora za republiko.

 

Tokrat je na vrsti tretja oddaja z omenjenega posveta. V njej bomo predstavili dva govornika in sicer ddr. Igorja Grdino in dr. Mitjo Ferenca.

Prispevek drr. Igorja Grdine nosi naslov Enotna vojna ali niz spopadov? Pod tem naslovom avtor primerja prvo svetovno vojno, ki je bila enotna, totalna in absolutna z drugo, ki pa jo ocenjuje kot sestavljeno, prav tako pa totalno in absolutno. V čem vidi to sestavljenost, ki polagoma vseeno prehaja v enotno vojno, je dr. Grdina predstavil v svojem referatu.

V drugem delu današnje oddaje bomo prisluhnili dr. Mitji Ferencu in njegovemu kritičnemu razmišljanju z naslovom Veš Sloven'c svoj dolg? Prikrita grobišča 25 let po spravni slovesnosti. To je razmišljanje o (ne)delovanju samostojne slovenske države in njene odgovornosti, da prikrita grobišča še vedno niso vrnjena v javni spomin. Predvsem je bilo pričakovati, da se bo odločilni premik zgodil po odkritju Hude jame, vendar je bil učinek prav obraten. Kljub javnim izjavam najvišjih državnih uslužbencev, da je potrebno prikrita grobišča urediti, je bilo delo z njimi praktično ustavljeno.

 

Prisluhnite oddaji: