• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

1. 10. 2013, Znanstveni posvet ob 4. obletnici vstopa v Hudo jamo – Jernej Letnar Černič

Objavili smo še zadnje predavanje z Znanstvenega posveta ob 4. obletnici vstopa v Hudo jamo pri Laškem, ki so ga skupaj pripravili Študijski center za narodno spravo, Arhiv Republike Slovenije in Slovenski filmski arhiv.

 

Dr. Jernej Letnar Černič je spregovoril o normativni ureditvi spominskega parka Huda jama in drugih povojnih grobišč na Slovenskem.

 

Oddaji, ki jo je posnel Izidor Šček, lahko prisluhnete tudi v audio obliki:

24. 9. 2013, Janez Zdešar – In memoriam

Tokratno oddajo smo oblikovali kot spomin na preminulega duhovnika Janeza Zdešarja (19.9. 2013), enega velikih pričevalcev 20. stoletja.

Rodil se je 19. maja 1926 v Ljubljani. Po osnovni šoli v Marijanišču je obiskoval klasično gimnazijo v Ljubljani, a jo je moral zaradi vojne opustiti v šestem letniku. Jeseni leta 1943 je vstopil med domobrance, po vojni pa doživel vrnitev s Koroškega v teharsko taborišče. Od tam je uspel 21. junija 1945 pobegniti v skupini enajstih domobrancev. Rešili so se le štirje. Po nekajmesečnem skrivanju v Ljubljani je oktobra 1945 pobegnil v Avstrijo, kjer je v taborišču Lienz leta 1946 z maturo končal begunsko klasično gimnazijo. Jeseni je odšel v Briksen, kjer je bilo ljubljansko bogoslovje, od tam pa novembra v Rim, kjer je bil posvečen v duhovnika 10. oktobra 1952. Dolga leta je opravljal službo izseljenskega duhovnika med zdomci v Nemčiji. Kot večkratni predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov je bil odgovoren tudi za slovensko pastoracijo po Evropi. Leta 1993 se je upokojil.

Janez Zdešar je oktobra leta 1946, zapisal spomine na težke dni, ki jih je kot ujetnik preživel v uničevalnem koncentracijskem taborišču Teharje. Spomini na beg so se ohranili kot po čudežu, po tem, ko so prepotovali dobršen del sveta. Avtor jih je konec oktobra 1946 v Brixnu zaupal duhovniku Janezu Kraljiču, ki je odhajal v ZDA. »Izgubljeni« so bili do leta 1990, ko so jih odkrili v Kaliforniji. Knjižica Spomini na težke dni, je prvič izšla leta 1990 in od takrat doživela več ponatisov, Zdešar pa je večkrat spregovoril tudi na našem radiu.

V oddaji lahko prisluhnete nekaterim spominom na življenje v koncentracijskem taborišču Teharje, o pobegu preko meje v Avstrijo, šolanju in dokončanju gimnazije v Lienzu, odločitvi za duhovniški poklic. Dr. Zdešar je opisal tudi svoje delo med zdomci v Nemčiji, kako ga je nadzorovala nekdanja jugoslovanska tajna policija ob koncu pa je povedal tudi, kako se je veselil samostojne Slovenije.

 

 

Pogovor je nastal leta 2007 ob razstavi preganjanje vere in Cerkve Muzeja novejše zgodovine Slovenije.

 

17. 9. 2013; Cvetka Hanuna o svoji družini

V Rovtah nad Logatcem so se 24. in 25. avgusta spominjali 20. obletnice postavitve farne spominske plošče, na kateri je zapisanih kar 218 imen po vojni pobitih domačinov. Temu so pridružili še obeležitev 70. obletnice domobranstva ter Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Praznovanje so začeli v soboto, s spominskim večerom in odprtjem razstave medvojnega in povojnega gradiva domačinov iz Rovt, nadaljevali pa v nedeljo s sveto mašo za pokojne, ki jo je daroval prof. Janez Juhant in priložnostno akademijo, pri kateri je zbrane nagovoril Janez Janša.

 

Glede na bolečo razdeljenost slovenskega naroda se organizatorji zavedajo, da sprave ni brez resnice, zato so z razstavo in priložnostnim programom želeli odstreti rovtarsko polpreteklo zgodovino in spregovoriti tudi o prizadevanjih, kako v luči prave resnice priti do vsenarodnega soglasja. Sestavni del dogajanja je bil spominski večer s kulturnim programom Domoljubnega zbora, pričevanjem dveh žena, ki sta po vojni ostali siroti in okroglo mizo, pri kateri so sodelovali Marta Keršič, Andrej Mihevc, Jože Olup in Jože Dežman.

Danes boste v oddaji Moja zgodba lahko prisluhnili pričevanju Cvetke Hanuna, rojene Praper, ki bo spregovorila o zgodovini njene družine. Njen oče Cveto Praper je bil namreč zadnji poveljnik domobranske postojanke v Rovtah, ki je od tam maja 1945 odšel najprej na Koroško nato pa v smrt v Teharje.

 

Slika iz poroke očeta in mame Cvetke Praper.

Prisluhnite pričevanju, ki ga je na okrogli mizi v Rovtah posnel p. Ivan Rampre:

10. 9. 2013, Jože Dežman pogovor o aktualnem dogajanju

V oddaji Moja zgodba je tokrat spregovoril muzejski svetnik Gorenjskega muzeja Kranja, zgodovinar Jože Dežman, ki je razmišljal o aktualnem političnem dogodku v Sloveniji.
Najprej se je dotaknil nameravane postavitve kipa vsem žrtvam umrlim v vojnah pri nas, ki naj bi stal na Južnem trgu v Ljubljani. Ideja spravnega obeliska, kot si jo je zamislila Spomenka Hribar je, po Dežmanovem mnenju, preživeta. Odkar odkrivamo in odkopavamo žrtve med in povojnega nasilja, smo se pridružili civiliziranemu svetu, ki z žrtvami deluje spoštljivo, kot naprimer v Srebrenici, Podsaharski Afriki, Južni Ameriki, kjer žrtve izkopavajo, identificirajo in pokopljejo na človeka vreden način.
Zaradi spomeniške „ihte" pa imamo po mnenju Jožeta Dežmana, danes v Kočevskem Rogu dva spomenika pod Krenom, ki stojita na napačnem mestu (kjer ni slovenskih žrtev), v Teharjah spomenik stoji na smetišču in če gledamo širše, je tigrovski spomenik na Cerju še vedno vsebinsko nedodelan in nefunkcionalen. Tako imamo že tri spomenike, ki še čakajo svoj epilog. Če bomo zdaj s 700 000 evri, ki so na voljo, urejali lokacijo na Južnem trgu, je že zdaj jasno, da sredstev za dokončanje ni dovolj. Po drugi strani pa je obljubljenih sredstev skorajda dovolj, da bi dokončali zgodbo iz Hude Jame, kjer imamo trupla umrlih shranjena v plastičnih zabojčkih...
Jože Dežman je v pogovoru omenil, da se moramo vprašati o prioritetah in v našem primeru je prioriteta, da množična grobišča lociramo, označimo in uredimo, kjer je mogoče žrtve izkopljemo in pokopljemo v primernih kostnicah.
Treba bi bilo tudi ponovno ustanoviti službo za vojna grobišča, ki jo je ukinil nekdanji minister Svetlik, kajti, kot pravi Dežman, kako bomo urejali vojna grobišča, če za to nimamo ustrezne ustanove?
Pogovor z Jožetom Dežmanom je posnel Jože Bartolj

3. 9. 2013, Znanstveni posvet ob 4. obletnici vstopa v Hudo jamo - Majda Pučnik Rudl in Marta Keršič, ter Jože dežman

Tokrat lahko prisluhnete dvema predavanjema z Znanstvenega posveta ob 4. obletnici vstopa v Hudo jamo pri Laškem.

Mag. Majda Pučnik Rudl in Marta Milena Keršič sta predstavili predavanje pod naslovom Otroštvo, ki ga ni bilo.

 

Muzejski svetnik Jože Dežman pa je spregovoril ob citatu Jožeta Pučnika iz leta 1998: "Neprestano moramo inovativno osmišljati temeljni problem in pri tem uporabljati skrajno razločno govorico."

 

Oddaji, ki jo je posnel Izidor Šček, lahko prisluhnete tudi v audio obliki: