Ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne, je 28. maja letos (2015), v Državnem svetu RS potekal znanstveni posvet v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo, Nove slovenske zaveze, Slovenskih katoliških izobražencev in Zbora za republiko.

 

Tokrat bomo prisluhnili dr. Tamari Griesser Pečar, predavateljici na univerzi in sodelavki Študijskega centra za narodno spravo ter dr. Gregorju Jenušu arhivistu v Arhivu Republike Slovenije, ki je pristojen za arhivsko gradivo Republiškega sekretariata za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije in gradivo Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije.

Dr. Tamara Griesser Pečar v referatu z naslovom Jaltska pogodba in izročitev beguncev Jugoslaviji maja 1945 zavrača tezo, da so Britanci jugoslovanske begunce izročili Titovim četam na podlagi sklepa velikih sil na konferencah v Jalti in v Potsdamu. Nasprotno, na Jalti o vračanju beguncev sploh niso govorili. Pri izročanju so se Britanci posluževali prevare. Razlog za izročitev je zato treba iskati na Koroškem, v pogajanjih med britansko in jugoslovansko vlado in sklenjenih sporazumih, ki so bili odločilni za predajo. Prisluhnimo dr. Tamari Griesser Pečar.

Gregor Jenuš je na posvetu spregovoril o komunističnem obračunu z Nemci na Slovenskem in uničenju nemške manjšine. Podlago zanjo je iskati že v medvojnih odlokih AVNOJ- a, ki so določili, da mora nemško manjšino doleteti kolektivna kazen v obliki ukinitve manjšinskih pravic, odvzema premoženja in izgona iz države. Tako je bila na propad obsojena celotna nemška manjšina. Decembra 1945 je Boris Kidrič na vprašanje, kakšne pravice bo imela nemška manjšina na Slovenskem po vojni, odgovoril: »Nemška manjšina pri nas ne bo imela nobene pravice, ker je ne bo!«

 

Prisluhnite oddaji:

Posvet v Državnem svetu Republike Slovenije z naslovom LETO 1945 – 70 LET POTEM, je obravnaval dogodke v letu 1945 in po njem z zgodovinskega, pravnega, teološkega, sociološkega, politično analitičnega in publicističnega vidika.

 

Na njem so poleg 12 predavateljev sodelovali tudi pričevalci, ki jih je vojni in povojni čas odločilno zaznamoval. V današnji, četrti oddaji bomo prisluhnili dr. Tomažu Erzarju in pričevalki Dragici Gudrun Podmiljšak.

Dr. Tomaž Erzar nam bo spregovoril o spoznavanju, razumevanju in zdravljenju psihičnih ran, ki izhajajo iz časa druge svetovne vojne in po njej in še danes bremenijo rablje, žrtve in njihove potomce. Dolgoletno prikrivanje resnice je povzročilo, da so se s časom, travme samo nakopičile druga na drugo. Zato ni čudno, da se druga svetovna vojna marsikje po Evropi in zlasti pri nas še ni končala, in da se še vedno vrtimo v krogu razpihovanja medvojnega sovraštva.

V nadaljevanju oddaje bomo prisluhnili pretresljivi izpovedi gospe Dragice Gudrun Podmiljšak iz okolice Žalca, ki je bila ob koncu vojne stara 15 mesecev, njen brat pa je imel takrat 5 let. Oče je bil dipl. agronom, živeli so v vili, bili so cenjeni in spoštovani, oče predvsem med kmeti. Po vojni so jim vse odvzeli in jih odpeljali v koncentracijsko taborišče Teharje. Oče se je preoblekel v partizansko obleko in mu je uspelo pobegniti. Mama je bila 31. maja 1945 zaslišana in od tam odpeljana v smrt. Takrat sta jo Dragica in njen bratec zadnjič videla. Oba so odpeljali v otroško taborišče Petriček, kjer sta ostala do jeseni istega leta. Od tam so ju poslali v zavetišče na Polzelo, kjer je bratec skrbel za malo Dragico, jo pazil in previjal. Marca 1949 so dali Dragico v posvojitev. Dobila je novo ime in priimek. Pri posvojiteljih je živela 13 let.

 

Prisluhnite oddaji:

Ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne, je 28. maja letos, v Državnem svetu RS potekal znanstveni posvet v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo, Nove slovenske zaveze, Slovenskih katoliških izobražencev in Zbora za republiko.

 

Tokrat je na vrsti tretja oddaja z omenjenega posveta. V njej bomo predstavili dva govornika in sicer ddr. Igorja Grdino in dr. Mitjo Ferenca.

Prispevek drr. Igorja Grdine nosi naslov Enotna vojna ali niz spopadov? Pod tem naslovom avtor primerja prvo svetovno vojno, ki je bila enotna, totalna in absolutna z drugo, ki pa jo ocenjuje kot sestavljeno, prav tako pa totalno in absolutno. V čem vidi to sestavljenost, ki polagoma vseeno prehaja v enotno vojno, je dr. Grdina predstavil v svojem referatu.

V drugem delu današnje oddaje bomo prisluhnili dr. Mitji Ferencu in njegovemu kritičnemu razmišljanju z naslovom Veš Sloven'c svoj dolg? Prikrita grobišča 25 let po spravni slovesnosti. To je razmišljanje o (ne)delovanju samostojne slovenske države in njene odgovornosti, da prikrita grobišča še vedno niso vrnjena v javni spomin. Predvsem je bilo pričakovati, da se bo odločilni premik zgodil po odkritju Hude jame, vendar je bil učinek prav obraten. Kljub javnim izjavam najvišjih državnih uslužbencev, da je potrebno prikrita grobišča urediti, je bilo delo z njimi praktično ustavljeno.

 

Prisluhnite oddaji:

Posvet z naslovom LETO 1945 – 70 LET POTEM, je obravnaval dogodke v letu 1945 in po njem z zgodovinskega, pravnega, teološkega, sociološkega, politično analitičnega in publicističnega vidika.

 

Tokrat bomo najprej prisluhnili dr. Janku Prunku, nato pa pričevalcu gospodu Justinu Stanovniku.

Dr. Janko Prunk je v referatu, z naslovom Spremenjen položaj Slovenije in Slovencev ob koncu druge svetovne vojne spregovoril o tem, da slovenski narod in njegovo zgodovinopisje celih 45 let pod komunističnim režimom nista mogla svobodno in objektivno razpravljati in ocenjevati dogajanja med Slovenci v času vojne in po njenem koncu. Danes, 25 let po obstoju demokratične slovenske države so dani vsaj formalni pogoji za takšno razpravo in ocenjevanje. Kljub temu, da je slovensko zgodovinopisje že naredilo nekaj korakov v to smer, pa ostaja slovenska laična in politična javnost glede ocenjevanja tega dejanja še vedno močno razklana.

Sledi razmišljanje dolgoletnega odgovornega urednika revije Zaveza in pronicljivega misleca prof. Justina Stanovnika, ki nam bo poleg svojih doživetij, kot zapornik v teharskem koncentracijskem taborišču spregovoril tudi o temeljnih sporočilih med in povojnega dogajanja, ki so bili v nekaj stavkih izrečeni pred 70. leti. V njih je prepoznati in iskati odgovor o izvoru boljševizma in njegovega delovanja. Teh nekaj stavkov niso bili sposobni izreči intelektualci in misleci tistega časa, ampak so prišli iz ust preprostih ljudi, ki jih je boljševistična revolucija pretresla do temeljev. O njihovi sporočilnosti, globini in vizionarskem pogledu je vredno razmišljati.

Prisluhnite oddaji:

Ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne, je 28. maja 2015, v Državnem svetu RS potekal znanstveni posvet v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo, Nove slovenske zaveze, Slovenskih katoliških izobražencev in Zbora za republiko.

Posvet z naslovom LETO 1945 - 70 LET POTEM, je obravnaval dogodke v letu 1945 in po njem z zgodovinskega, pravnega, teološkega, sociološkega, politično analitičnega in publicističnega vidika. Na njem so sodelovali tudi pričevalci, ki jih je vojni in povojni čas odločilno zaznamoval.

V prvi oddaji lahko poslušate uvodne nagovore organizatorjev.

Za začetek nam je o pomenu posveta in njegovem poteku, ter o razstavi, ki je bila postavljena na ogled vzporedno s posvetom, spregovorila sodelavka Študijskega centra za narodno spravo Marta Keršič. V nadaljevanju lahko prisluhnete gostitelju posveta, svetniku Državnega sveta RS mag. Bojanu Kekcu, za njim predstavniku Zbora za republiko dr. Vasku Simonitiju, predsedniku Nove slovenske zaveze Petru Sušniku in podpredsedniku Slovenskih katoliških izobražencev dr. Alešu Mavru.

 

Oddajo bo zaključila direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver, ki je v uvodnem nagovoru poudarila, da leto 1945 ni prineslo osvoboditve, ampak nasilen prevzem oblasti s strani komunistične partije, ki je svojo pot začrtala že z revolucijo v medvojnem času.

 

Prisluhnite oddaji: