Prisluhnite pogovoru ob izidu knjige Saga hiše ob robu gozda, ki jo je napisal dr. Julij Bertoncelj. V njej med drugim opisuje zgodbo svoje družine, ki jo je usodno razdelila druga svetovna vojna. Sorodniki družine po mamini strani so bili tradicionalno katoliško usmerjeni, sorodniki po očetovi pa so se med vojno pridružili partizanski strani.

Avtor pokaže, kako se je rojevala človeška drama med sorodniki in sosedi, vse do revolucionarnega vrha, a sedaj so ti protagonisti že vsi na pokopališču. Prej sosedi, potem sprti in smrtni sovražniki, a sedaj eden poleg drugega na domačem pokopališču, kot speča spokojna družina...

Prisluhnite pogovoru, ki ga je vodil Jože Bartolj:

 

Študijski center za narodno spravo je 9. in 10. maja 2012 v Kadetnici v Mariboru organiziral mednarodni znanstveni posvet z naslovom Represivne metode totalitarnih režimov. Na ta način je obeležil 9. maj kot spomin na dva pomembna dogodka: konec druge svetovne vojne v Evropi in začetek evropskega povezovanja - Dneva Evrope.

Slovenija je edina evropska država, ki je preživela tri totalitarne režime - fašizem, nacizem in komunizem. Osnovna izhodišča za razmislek o represivnih metodah so bile različne oblike nasilja, ki so jih povzročili omenjeni trije totalitarni sistemi na Slovenskem v 20. stoletju ter posledice kršenja temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ki jih varuje Splošna deklaracija o človekovih pravicah iz leta 1948.

Sodelovali so:

Dr. Janko Prunk, dr. Florian Rulitz, dr. Edda Engelke, dr. Blaž Torkar, dr. Tomaž Kladnik, dr. Marjan Linasi, dr. Damjan Hančič, mag. Renato Podbersič, Pavel Jamnik, dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Darko Ščavničar, mag. Andreja Valič Zver, dr. Mateja Čoh, dr. Jernej Letnar Černič, Jože Dežman, Boštjan Kolarič in Jelka Piškurić.

Prisluhnete lahko predavanje direktorice Študijskega centra za narodno spravo mag. Andreja Valič Zver, ki je predstavila pregon dr. Jožeta Pučnika kot svarilo drugim.

 

Pri založbi Mladika v Trstu je pred nedavnim izšla knjiga ddr. Marije Stanonik Slovenska pesem v tujem škornju od doma do puščavskega peska - Slovensko odporniško pesnjenje pod italijanskim fašizmom (1920-1943) in v severni Afriki (1943-1945). V sicer strokovno zasnovani knjigi avtorica obravnava tiste slovenske može in ženske, ki so fašizmu kljubovali s slovensko besedo, čeprav jim je režim zapovedal molčati.

Dr. Stanonikova, ki se že vse svoje življenje ukvarja tudi z zbiranjem literariziranega gradiva Slovencev, ki so ustvarjali v najtežjih razmerah druge svetovne vojne, se je z omenjenim delom odpravila še nekaj let nazaj v zgodovino in teritorialno pokrila območje primorske. Po delih, kjer je obravnavala ustvarjanje rojakov v partizanskih enotah, mobilizirancev v nemško in italijansko vojsko, jo zdaj čaka še izdaja zbirke, kjer bodo zajete pesmi tistih, ki so ustvarjali na protikomunistični strani. Gradivo je že zbrano, treba pa ga bo strokovno obdelati, pravi dr. Marija Stanonik.

Oddajo je pripravil Jože Bartolj:

Friderik Mirko Gabrijelčič se je rodil leta 1919 v Vrhovlju pri Kojskem v Goriških brdih. V poznih najstniških letih je delal pri gradnji soške hidroelektrarne Plave in tam ostal vse do vpoklica v italijansko vojsko marca 1940. Dodeljen je bil 35. pehotnemu polku v Bologni, nato v Cuneu, ob italijanskem napadu na Francijo pa je bil premeščen na italijansko-francosko mejo.

Po prenehanju spopadov so bili italijanski vojaki slovenske narodnosti izločeni iz redne italijanske vojske in premeščeni v posebne bataljone z ukazom: »Oddajte orožje in se pripravite za odhod.«Prek L'Aquile je bil avgusta 1940 premeščen na Sicilijo. Ponovno so ga oborožili in premestili v 76. pehotni polk, v katerem je stražil v Agrigentu in v pristaniškem mestu Porto Empedocle. Določili so ga za častniško šolo v Palermu, ki se je je izognil na zdravniškem pregledu. Tako so ga poslali nazaj v Agrigento. Tam je prišel v stik s tržaškim Slovencem, italijanskim podporočnikom Mariom Abramom. Ko je ta odšel na krajši dopust v Trst, je ob povratku na Sicilijo s seboj prinesel ilegalno propagandno gradivo OF in ga poskušal predstaviti čim več Slovencem in Mirka Gabrijelčiča je nagovoril, naj na pisalni stroj napiše čim več izvodov programa Osvobodilne fronte, saj je bil Mirko takrat odgovoren za čiščenje pisarne mobilizacijskega oddelka, v kateri je bil pisalni stroj. To je res storil, a bil pri dejanju zasačen in aretiran.

Jeseni 1942 je bil obtožen zločina proti državi in režimu ter devet mesecev priprt v Agrigentu. Sredi junija 1943 mu je ob bombardiranju Agrigenta uspelo pobegniti in se predati zaveznikom. Po predaji je bil odpeljan v Tunizijo, nato v Alžirijo, kjer je prišel pod komando jugoslovanskih kraljevih oficirjev. Ko se je maja 1944 opredelil za odhod v Titovo vojsko je bil dodeljen v tehnično enoto 1. lovske eskadrilje RAF. Konec vojne je dočakal v 111. letalskem polku v Somborju, zaradi bolezni je bil demobiliziran novembra 1945.

V sedemdesetih letih se je močno angažiral za priznanje statusa borca prekomorcem, ki so izšli iz Alžirije.

Pričevanje je posnela in pripravila Irena Uršič:

Gost je bil muzejski svetovalec iz Muzeja Novejše zgodovine Slovenije mag. Marko Štepec avtor razstave „Take vojne si nismo predstavljali", ki je na ogled v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Kar nekaj razstav o prvi svetovni vojni je trenutno na ogled v Sloveniji.

Razstavo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije so postavili ob 100 letnici prve velike morije v 20. stoletju in poskuša naslikati in ujeti težo časa med leti 1914 in 1918 ter preko ljudi posredovati zgodbe, ki jih je pisalo življenje med vojno.

Mag. Marjko Štepec je napisal tudi scenarij dokumentarne serije petih oddaj o prvi svetovni vojni, ki je bila na ogled na prvem programu RTV Slovenija. V tej oddaji so skušali na prvo sv. vojno pogledati skozi slovenska očala. Zastavlja se vprašanje, kako je mogoče, da te tematike nismo poznali bolj? Očitno smo potrebovali revizijo našega zgodovinskega spomina. Zastavlja se namreč tudi vprašanje, kako so naši predniki v 20 letih po prvi svetovni vojni, uspeli pokopati vse umrle in jim postaviti dostojne spomenike in zakaj tega nismo zmogli po drugi sv. Vojni?

Vse to so vprašanja, ki kažejo, da je poznavanje te tematike zelo pomembno. Kajti le v luči poznavanja prve sv. vojne lahko razumemo zgodovino 20. stoletja.

Vabljeni k poslušanju oddaje, ki sta jo pripravila Jože Dežman in Jože Bartolj: