11. december - Osrednji gost tokratne oddaje ob mednarodnem dnevu gora je bil alpinist Viki Grošelj, ki je pred kratkim izdal knjigo Everest: Sanje in resničnost. Ob 30. obletnici slovenskega vzpona na Everest je Grošljev osebni pogled v knjigi tisto, kar ji daje posebno vrednost.

V oddaji ste lahko slišali tudi, da Gorski reševalci opažajo porast števila nesreč in ponesrečencev v gorah in nekaj nasvetov ob začetku zimske sezone, ki jih je podal gorski reševalec Jani Bele iz GRZS.

04. december - Opazovanje nočnega neba nekje izven mesta, v tihoti, v miru je kot magnet, ki vleče v prostranstva. Ob tem človek začuti, da je del narave, majhen in velik obenem, ker lahko prodira v globine vesoljstva. Eno takih potovanj nama je pripravil zadnji oddaji Zanimivosti nočnega neba (ZNN) leta 2009 profesor Boris Kham. Skušal je namreč odgovoriti, zakaj vesolje prevzema.

27. november - tokrat smo oddajo posvetili vsebinam, zanimivim za pohodnike in izletnike. Predstavili smo nov planinsko-izletniški vodnik Jezersko in turistično-popotniški mesečnik Potepanja. Preverili smo tudi, kako je potekalo regijsko tekmovanje Mladina in gore ter se sprehodili po Panonski poti.

20. november - V drugem delu novembrske oddaje  smo slišali, kako je bil zamenjan bivak na Velikih podih. Z nami sta bila zanimiva gosta: vodja kamniške Gorske reševalne službe Rado Nadvešnik (levo) in arhitekt Miha Kajzelj (desno).

Zakaj je bilo treba zamenjati bivak?

Rado Nadvešnik: "Prejšnji bivak je bil postavljen leta 1973. Narejen je bil iz aluminija in kovinske konstrukcije. V gorah so krute razmere, med drugim je tudi statična elektrika. Vse to je bivak načelo, pojavile so se špranje in v slabem vremenu je seveda dež, veter in sneg nosilo v prostore bivaka. Zaradi vlage so začeli razpadati, okna so popokala. Ko smo si ogledovali, ali bi popravljali ali zamenjali, smo se raje odločili za zamenjavo. Stari bivak zdaj stoji v Bistrici in si ga je mogoče ogledati."

Miha Kajzelj, alpinist in arhitekt, je doslej izrisal načrte že za dva bivaka - pod Kotovim sedlom in na Muzcih: "Meni je bil ta izziv v največje veselje. Vsak bivak je zgodba zase, ker je vsakič lokacija drugačna, naročnik je drugačen in potrebe, kakšen naj bi bivak bil,  so drugačne. V tem primeru je šlo za to, da je bivak na precej odprtem območju, na gorski planoti. Podobno kot na Kotovem sedlu, s to razliko, da je tam raztresenih veliko ogromnih balvanov in smo bivak vtaknili pod skalo. Tukaj pa je odprta in izpostavljena lokacija, po drugi strani pa je to območje v meglenem vremenu precej nepregledno, zato smo se odločili, da bo ta bivak kot znak v prostoru in da bo pokončen. Tudi zato, da bo temelj manjši, s tem pa tudi gradbeni poseg manjši. Zelo zanimivo pri njem je, da ima 3 nadstropja. Spodnje nadstropje, kjer se lahko obeduje, hkrati pa spi na ležiščih / sediščih, potem pa sta nad njim še dve ležišči za 2 do 3 osebe, ki sta eno nad drugim in sta dostopni po stopnicah. Zanimivo je tudi to, da je bivak odprt na vse strani in da ima okna blizu vogala, tako da lahko vidiš vse pomembne razglede. Na ta način deluje kot neka vetrnica v prostoru, ki se je ustavila v tem vertikalnem položaju."

13. november - Dokaz, da počno alpinisti še kaj drugega, kot pa osvajajo nekoristni svet, je Godba vertikale. Edini alpinistični bend (nepreverjeno, a zelo verjetno), kjer so vsi trije člani aktivni alpinisti, hkrati pa so bili (ali so) pol - oz. kar profesionalni glasbeniki. Morda širši javnosti izstopa Urban Golob, ker je igral s Kreslinom in Malimi bogovi, a tudi Tomaž Žganjar in Boris Kofol sta nastopala že na marsikaterem odru.

Njihova glasba? Nevsiljiva, prijetne intšrumentalne skladbe (na plošči Prečenje  jih je 12), je mogoče poslušati dolgo in se jih ne naveličaš. Kot podlago, zvočno kuliso ali kakorkoli že tak način poslušanja imenujemo, so pesmi prijazne spremljevalke v avtu, ob delu, sanjarjenju ali resnih načrtih pred novimi podvigi. Vsekakor ne "mainstreamovski" izdelek. In zato zanimiv.

Ploščo sta prišla v Doživetja predstavit Tomaž in Urban, Boris se je opravičil.

Zanimiva je tudi knjižica, ki spremlja Prečenja. 12 skladb in 12 besedil. Ob drugi, z naslovom "Je nkt bva plnina" so glasbeniki zapisali: "Planina tiho hira in umre, kot nemi pričevalci ostajajo razjedeni macesnovi tramovi in kupi kamnitih temeljev. V modernem času, polnem tehnike in raznoterih civilizacijskih pridobitev, nas v planini vse redkeje pozdravi zvončkljanje krav, sirarna in prijazna majerca. Svet se zarašča naokrog. Žival se ne pase, pastirji ne gonijo več. Le objestni mogotci premagujejo naravo z vdrtjem novih cesta za kičasto industrijsko lepoto.

Song in zgodba sodita v bohinjski konec, tja pod Debeli vrh; v ušesih oddaljen zvonček zablodele krave, v ustih priokus gorskega vetra, na koži občutek ostre gorske trave in v glavi preprosta melodija, pesem o starih, dobrih časih... Glasbeno gorska nostalgija."

6. november 2009 - Zanimivosti nočnega neba so bile tokrat na sporedu. Prof. Boris Kham je v studio povabil astronoma amaterja dr. Davida Grgiča, ki v sebi združuje dva stila amaterske astronomije: David je astrofotograf in vizualec.

Kako se je predstavil sam?
"Odraščal sem na Krasu, v soju svetlobne kupole Trsta. Ker mi je fizika ležala sem hitro zajadral v tehnične vode, tako da sem obiskoval srednjo elektrotehniško šolo, po njej pa še na fakulteto. Po diplomi so bili profesorji mnenja, da še vedno ne znam dovolj, tako da sem nadaljeval na podiplomskem študiju in v začetku tega tisočletja doktoriral iz elektroenergetskih sistemov. Sedaj skrbim za informacijsko podporo trgovanju v družbi, ki se ukvarja s prodajo in trgovanjem z električno energijo. Hobiji. Tega je kar precej. Največ časa mi vzame kolesarjenje, kar nanese dobrih 10.000 km letno. Seveda astronomija v jasnih nočeh okrog mlaja. Rad tudi potujem po svetu in vtise shranjujem na fotografije."

Prof. Boris Kham in dr. David Grgič

Za vse, ki boste opazovali novembrsko nočno nebo, David svetuje:

Sredi meseca si lahko v drugem delu noči kaj zaželite ob opazovanju Leonidov, pa ne pozabite so dovolj obleči, saj bo sicer to največja želja sredi mrzlih novembrskih noči.
Za tiste bolj večerne pa je seveda tukaj še vedno Jupiter, ki ga najdete kot najbolj svetlo "zvezdo" na južnem delu neba. Če ga opazujete z daljnogledom preko več večerov, boste opazili, kako so lune vsakič drugače razporejene ter tako podoživeli Galilejeve občutke izpred 400 let.
Za opazovalce izven mest pa se na večernem nebu z daljnogledom ali manjšim teleskopom splača pogledati galaksijo Andromedo ter dvojno kopico v Perzeju.

Ob koncu oddaje smo natresli še  nekaj novic. Prisluhnite posnetku oddaje:

30. oktober 2009 - Tokrat smo  se v Doživetjih narave podali po poteh planinskega pisatelja in duhovnika Janka Mlakarja (135 let mineva letos od njegovega rojstva), ki je Slovencem v svojih hudomušnih zapisih prvi približal evropske gore. Njegovo življenje in delo nam je predstavil pisatelj Ivan Sivec. V prav tako živahni in veseli obliki ga je namreč opisal v svoji novi knjigi Hudomušni ljubljanski hribolazec.

V pogovoru s pisateljem Ivanom Sivcem (foto: Miha Štebej)

Ivan Sivec: "Napisal sem že knjigo o Jakobu Aljažu, ki je bila lepo sprejeta. Že takrat so me bralci nagovarjali, naj napišem tudi knjigo o Mlakarju. Vendar Mlakarja človek težko zaobseže, ker je bil zelo zgovoren, veliko dobrega je napisal, veliko tudi prehodil. Ko sem začel brati njegove spomine, se mi je zdelo, da ga skoraj ne morem zaobjeti v svoji knjigi, pa da bi še nekaj sam dodal, ker je enkraten. Vendar pozneje sem videl, da se le morava z Mlakarjem srečati..."

Pogovor s pisateljem Sivcem je bil iskriv in razgiban. Dotaknila sva se tudi drugih njegovih knjig, ki jih je res že za celo knjižnico, seveda nismo mogli mimo besedil  pesmi (število uglasbenih v naši bazi je tromestno), pisatelj je spregovoril o tem, kako in kdaj piše, kaj še ima v načrtu... Pripravljeni pa je imel tudi dve nagradni vprašanji. Ivan Sivec je ob pisanju knjige Hudomušni ljubljanski hribolazec v Mlakarjev spomin prehodil pet evropskih vrhov (okrog 3 oziroma 4 tisočake), kar je seveda tudi opisal v knjigi.

PRISLUHNITE POSNETKU:

Skratka, prijeten pogovor z zanimivim in tudi hudomušnim gostom. V nadaljevanju pa boste slišali tudi o tem, da bodo odslej v visokogorju gasili bovški Gamsi in o novem bivaku, ki je končno pristal na Velikih podih.

23. oktober 2009 - tokrat smo se v Doživetjih narave podali v indijsko Himalajo. Z odprave Garhwal INDIA 2009 so se namreč v začetku oktobra vrnili Silvo Karo, Andrej Grmovšek in Marko Lukić.

Svoja doživetja na odpravi je opisal naš tokratni gost, alpinist Silvo Karo. Za cilj so si zadali v zadnjih letih precej oblegan in trd oreh: steno oziroma raz v Meru Sharks Fin (6450 m).

Foto: grmoclimb.net

Silvo Karo

Stene zaradi zahtevnih vremenskih razmer niso uspeli preplezati. Kakšne težave jim je plavut morskega psa (takšno obliko ima namreč stena) povzročala, kaj je bilo  z vremenom, kako je potekal dan poskusa in 19 urno neptrgano plezanje ter kaj se je dogajalo pri sestopu - vse to nam je zaupal Silvo Karo.

Prisluhnite:

Na vprašanje, koliko vztrajnost je potrebne pri slikanju živali, Dan Briški odgovarja: "Odvisno od vrste in od sreče. Včasih je treba kakšno žival kar čakati, da izstopi, včasih čakaš več ur in nič ni. Včasih pa se,  ko najmanj pričakuješ, nasmehne sreča."

Nasvet za fotografe s fotoaparatom v gorah: "Glavno je to, da si na vse pozoren, da ne hitimo proti vrhu, ampak da se tudi ustavimo, pogledamo okrog sebe, naravo, ki nas obkroža. Včasih je čisto blizu poti kakšen zanimiv detajl, ki ga planinci spregadajo"

PRISLUHNI ODDAJI:

Na koncu oddaje je Dan iz torbe vzel povečave svojih slik (iz razstave) in vsi trije v režiji smo si lahko izbrali svojo. Sam sem izbral fotografijo ovce, ki ima svojo zgodbo. Ovci sta namreč zašli in preživeli zimo v visokogorju pod Prisankom, verjetno sta se zatekli k tropu gamsov.

Več fotografij v galerijah našega gosta Dana Briškega:

http://www.slo-foto.net/portfolio/db

http://imagepro.photography.com/DanBriski