jesenska Doživetja narave

Gost Matevž Lenarčič (19.05.2012)

Prisluhni posnetku oddaje:







Po Učni poti Škocjan (naj tematski poti l. 2011)

8. decembra 2011 je bila izbrana Učna pot Škocjan za naj tematsko pot leta 2011. V Doživetjih narave smo to že večkrat povedali, zdaj pa je napočil čas za obisk poti. Pred odhodom nam je Jože Prah iz Zavoda za gozdove Slovenije povedal, kakšni so bili kriteriji izbora naj tematske poti. Potem pa sem se v deževnem aprilskem dnevu podali na pot. Prvi postanek je bil Inštut za kras v Postojni, kjer me je sprejel krasoslovec dr. Andrej Mihevc in povedal nekaj zanimivih dejstev o nastanku Škocjanskih jam.
V Škocjanu, kjer je tudi uprava Regijskega parka Škocjanske jame, je ob mojem prihodu močno deževalo, zato sva s strokovnim sodelavcem parka in gozdarjem Tomažem Zormanom seveda začela snemati pod streho. Po predstavitvi regijskega parka in učne poti je dež ponehal in kmalu se je (čisto po aprilsko) pokazalo celo sonce. Odšla sva do točke 20 na učni poti in v Jakopinovem in Jurjevem skednju posnela nekaj o kulturni dediščini in prvih raziskovalcih Škocjanskih jam. Na razgledišču za cerkvico sv. Kancijana se je odprl čudovit pogled na udornice (Veliko in Malo dolino), Tomaž pa je predstavil še nekaj zanimivosti o flori in favni (zaradi klimatskih posebnosti udornic tu uspevajo tako alpske kot submediteranske rastline).

Vabljeni k POSLUŠANJU ODDAJE in k ogledu FOTOGALERIJE

Naš vodnik po Učni poti Škocjan Tomaž Zorman, univ. dipl. ing. gozdarstva


Notranjost Jakopinovega skednja - staro orodje: kose, cepci, grablje...

Pajkl (ali v teh krajih tudi barata) - predodnik današnjega kombajna

Vhod v cerkev sv. Kancijana

Pregledna tabla Učne poti Škocjan

Jakopinov skedenj

Spodaj brezno Okroglica

Informativna tabla - št. 18: kal

Pokopališče v Škocjanu

 

Nočno opazovanje na Kureščku (16.3.2012)

Bilo je lepo, zelo dobro obiskano, vrsta pred naj-teleskopom pa dolga. Potrpežljivost je pač temelj pri takšnih opazovanjih in tisti, ki so ostali dlje (proti polnoči), so lahko videli več. Naša ekipa se je potrudila narediti čimboljše posnetke (foto in video) v danih razmerah. Tema je nujna za opazovanje, vsakršno svetlikanje (foto fleš) ali luč (snemanje za video) - vse je seveda nujno za reportažo - pa moteče. Vnaprej smo se torej dogovorili, da bomo za kratek čas zmotili opazovanje in posneli nekaj kadrov. Nastal je spodnji video posnetek in nekaj fotografij.








Snemanje in montaža videa: Andrej Novljan

Planinski izleti za 4 letne čase - 2

Tokrat smo gostili Andreja Praznika, avtorja drugega vodnika, ki ga je izdala Družina. Zanimivo razdelitev izletov po primernosti glede na letne čase dopolnjuje nekaj praktičnih rešitev, predvsem pa avtorjeva osebna doživljajska pripoved. Če niste ravno polni idej, kam vse bi lahko šli na izlet ali pa če potrebujete nove izzive in kraje, ki so skrbno izbrani, potem je ta knjiga - vodnik za vas.

Posnetek oddaje:

Lepo je uspela tudi nagradna igra, ki je spremljala predstavitev knjige. Končna rešitev je prišla iz delne, in sicer s pomočjo petih vprašanj. Pravilni odgovor je bil: Lisca.

V visokogorju zima, v dolinah pomlad

V tokratnih Doživetjih nismo ugotavljali, ali je zima tudi v visokogorju že rekla zadnjo besedo ali ne, temveč smo opozorili na to, da je tudi v teh dneh, ko se po dolinah razvcveta pomlad, potrebno biti visoko v gorah previden. Strokovni sodelavec Matjaž Šerkezi je tako opozoril na primerno opremo - plazovni trojček (plazovna žolna, sonda in lopata), izkušnje, znanje in pripravljenost.

Direktorica Gorenjskega muzeja dr. Marija Ogrin je povabila na ogled arheološke razstave Železna pot – sledi človeka na območju vzhodnih Julijskih Alp od bronaste dobe do zgodnjega srednjega veka. Na ogled je v Planinskem muzeju v Mojstrani.

Spregovorili smo tudi o suši, ki ji zaenkrat še ni videti konca (obilnejšega dežja ni bilo v naših krajih od konca avgusta) in povabili na izlet na Sv. Lovrenca.

Posnetku oddaje lahko prisluhnete tu:

Astrofotografija in gost Jurij Stare

Tokrat smo v oddaji gostili Jurija Stareta. Mojster astrofotografije je, kot je povedal, najbolj navdušen nad tem, da ob opazovanju ujame objekt tudi v fotografski objektiv in ga lahko potem trajno shrani. V ta namen je postavil tudi svoj observatorij, ki mu prihrani veliko časa, saj mu tako ni potrebno vedno znova postavljati opreme za opazovanje in fotografiranje. Observatorij preko internetne povezave krmili kar od doma.

Prisluhnite posnetku oddaje:

Jurij Stare

Messierjeva Objekta 8 in 20, foto Jurij Stare

Prof. B. Kham v pogovoru z gostom

Messierjev Objekt 101, foto: Jurij Stare

Več fotografij Jurij Stareta tudi na spletni strani: http://astro.krneki.ws/

Slovenske sledi v Nepalu

Tokrat smo se v Doživetjih odpravili na obisk v Nepal. Republika v Južni Aziji je zelo povezana s slovenskim himalajizmom, saj v Nepalu leži velik del Himalaje in tudi njen najvišji vrh Mount Everest. V Himalaji je Aleš Kunaver leta 1979 ustanovil šolo za gorske vodnike, ki po več kot tridesetih letih delovanja že nekaj časa samostojno izobražuje domačine za vodenje v visokogorje, tudi na najvišje vrhove sveta. Manang je torej slovenska zgodba uspeha, kar je potrdil tudi naš gost, častni konzul republike Nepal mag. Aswin Kumar Shrestha. Pripeljal ga je gorski reševalec Jani Bele, ki je bil tudi sam inštruktor v Manangu, nazadnje lani avgusta.

Gosta sta spregovorila tudi o tem, kako se v zadnjem času podoba Himalaje, kjer so še pred nekaj leti ali desetletji vodile najlepše poti, spreminja. Civilizacija, turizem, potrebe domačinov narekujejo gradnjo novih cest in druge infrastrukture.

Levo: Jani Bele, gorski reševalec in inštruktor

Posnetek oddaje:

Častni konzul Nepala Aswin Shrestha na podelitvi priznanj slovenskim alpinistom
foto: Zdenka Mihelič, PZS

Naj alpinista 2011: Nastja Davidova in Luka Krajnc

Naša gosta sta bila Anastasija Davidova in Luka Krajnc.

Posnetek oddaje:

32 letna Ljubljančanka, ki niza dobre vzpone že vrsto let, v lanski sezoni pa je še dodatno dvignila svoj skalni plezalni nivo. Sezono 2011 je začela z zimskimi vzponi, nato vztrajno dvigovala skalno formo in poletni opravila serijo odličnih skalnih vzponov v Paklenici, Triglavu in Dolomitih. Počasi, a vztrajno se je razvila v vrhunsko alpinistko in postala ena najboljših slovenskih alpinistk, na katero lahko računamo tudi v prihodnosti.

Luka Krajnc, 25 letni Celjan, pa je postal eden najboljših slovenskih vrhunskih alpinistov nove generacije. Njegov vsakoletni seznam najtežjih prosto ponovljenih smeri je izjemen. Zlasti razveseljivo je, da Luka pleza na najvišjem nivoju tako pozimi kot poleti. S prostim vzponom v Bellavisti je postavil nov mejnik v slovenskem alpinističnem skalnem plezanju. V 2011 se je udeležil dveh odprav, v ZDA (El Capitan) in v Venezueli (Acopan Tepui), kjer je  preplezal več odličnih smeri.

 

Tek na smučeh - rekreacija za vsakogar

Posnetek oddaje (10. februar 2012):


Znamenitega bloškega smučarja je v svojem delu Slava vojvodine Kranjske opisal Valvazor že leta 1689. Z zgodovino klasičnega ali nordijskega smučanja in biatlona smo tako Slovenci tesno povezani. Tokrat smo prvi del oddaje posvetili teku na smučeh, ki postaja vedno bolj priljubljena oblika rekreacije. Naš gost Mirko Verovšek iz Zveze učiteljev in trenerjev smučanja je s seboj prinesel letošnji Vodnik po teku na smučeh, iz katerega je tudi spodnji seznam prednosti hoje in teka na smučeh.

 

 

Nekaj prednosti hoje/teka na smučeh:

- Vadba ima celovit vpliv na človeški organizem in visoke zdravstvenopreventivne učinke.

- Vadimo v naravi in na čistem zraku.

- Vadba po valoviti pokrajini omogoča organizmu blagodejno menjavo med obremenitvijo in razbremenitvijo. Hitrost teka lahko prilagajamo znanju, pripravljenosti in počutju.

- Je aerobna aktivnost, ki pri nizki intenzivnosti vpliva predvsem na presnovo maščob.

- Z gibanjem se zaposli okoli 90 odstotkov človekovih mišic, hkrati pa se razbremenijo sklepi spodnjih okončin.

- Zaradi podrsavanja na smučeh ne prihaja do obremenjevanja vezi in sklepov nog kot pri navadni hoji.

- Gibanje blogodejno vpliva na kolenski, skočni sklep in hrbtenico, zato je hoja na smučeh pomembno terapevtsko sredstvo pri rehabilitaciji različnih poškodb nog.


Spregovorili smo tudi o šoli teka na smučeh, doživetjih narave na daljših pohodih in tekih (kot je tek Po planotah Slovenije s tekaškimi smučmi)...

 

V drugem delu oddaje pa smo objavili reportažo o sankališču in treh manjših smučiščih, primernih za družine z mjhnimi otroki. S pomočjo telefonske zveze smo obiskali sankališče na Jezerskem, Soriško planino, Smučišče Rudno v Selški dolini in smučišče v Kandršah. Vsa imajo vlečne naprave, smučarske šole, pogosto pa so v okolici urejena tudi sankališča ali tekaške proge.

Seznam manjših smučišč najdete na tej povezavi.