Bilo je lepo, zelo dobro obiskano, vrsta pred naj-teleskopom pa dolga. Potrpežljivost je pač temelj pri takšnih opazovanjih in tisti, ki so ostali dlje (proti polnoči), so lahko videli več. Naša ekipa se je potrudila narediti čimboljše posnetke (foto in video) v danih razmerah. Tema je nujna za opazovanje, vsakršno svetlikanje (foto fleš) ali luč (snemanje za video) - vse je seveda nujno za reportažo - pa moteče. Vnaprej smo se torej dogovorili, da bomo za kratek čas zmotili opazovanje in posneli nekaj kadrov. Nastal je spodnji video posnetek in nekaj fotografij.

Tokrat smo gostili Andreja Praznika, avtorja drugega vodnika, ki ga je izdala Družina. Zanimivo razdelitev izletov po primernosti glede na letne čase dopolnjuje nekaj praktičnih rešitev, predvsem pa avtorjeva osebna doživljajska pripoved. Če niste ravno polni idej, kam vse bi lahko šli na izlet ali pa če potrebujete nove izzive in kraje, ki so skrbno izbrani, potem je ta knjiga - vodnik za vas.

Posnetek oddaje:

Lepo je uspela tudi nagradna igra, ki je spremljala predstavitev knjige. Končna rešitev je prišla iz delne, in sicer s pomočjo petih vprašanj. Pravilni odgovor je bil: Lisca.

V tokratnih Doživetjih nismo ugotavljali, ali je zima tudi v visokogorju že rekla zadnjo besedo ali ne, temveč smo opozorili na to, da je tudi v teh dneh, ko se po dolinah razvcveta pomlad, potrebno biti visoko v gorah previden. Strokovni sodelavec Matjaž Šerkezi je tako opozoril na primerno opremo - plazovni trojček (plazovna žolna, sonda in lopata), izkušnje, znanje in pripravljenost.

Direktorica Gorenjskega muzeja dr. Marija Ogrin je povabila na ogled arheološke razstave Železna pot – sledi človeka na območju vzhodnih Julijskih Alp od bronaste dobe do zgodnjega srednjega veka. Na ogled je v Planinskem muzeju v Mojstrani.

Spregovorili smo tudi o suši, ki ji zaenkrat še ni videti konca (obilnejšega dežja ni bilo v naših krajih od konca avgusta) in povabili na izlet na Sv. Lovrenca.

Posnetku oddaje lahko prisluhnete tu:

Tokrat smo v oddaji gostili Jurija Stareta. Mojster astrofotografije je, kot je povedal, najbolj navdušen nad tem, da ob opazovanju ujame objekt tudi v fotografski objektiv in ga lahko potem trajno shrani. V ta namen je postavil tudi svoj observatorij, ki mu prihrani veliko časa, saj mu tako ni potrebno vedno znova postavljati opreme za opazovanje in fotografiranje. Observatorij preko internetne povezave krmili kar od doma.

Prisluhnite posnetku oddaje:

Jurij Stare

Tokrat smo se v Doživetjih odpravili na obisk v Nepal. Republika v Južni Aziji je zelo povezana s slovenskim himalajizmom, saj v Nepalu leži velik del Himalaje in tudi njen najvišji vrh Mount Everest. V Himalaji je Aleš Kunaver leta 1979 ustanovil šolo za gorske vodnike, ki po več kot tridesetih letih delovanja že nekaj časa samostojno izobražuje domačine za vodenje v visokogorje, tudi na najvišje vrhove sveta. Manang je torej slovenska zgodba uspeha, kar je potrdil tudi naš gost, častni konzul republike Nepal mag. Aswin Kumar Shrestha. Pripeljal ga je gorski reševalec Jani Bele, ki je bil tudi sam inštruktor v Manangu, nazadnje lani avgusta.

Gosta sta spregovorila tudi o tem, kako se v zadnjem času podoba Himalaje, kjer so še pred nekaj leti ali desetletji vodile najlepše poti, spreminja. Civilizacija, turizem, potrebe domačinov narekujejo gradnjo novih cest in druge infrastrukture.

Levo: Jani Bele, gorski reševalec in inštruktor

Posnetek oddaje:

Častni konzul Nepala Aswin Shrestha na podelitvi priznanj slovenskim alpinistom
foto: Zdenka Mihelič, PZS

Posnetek oddaje:

32 letna Ljubljančanka, ki niza dobre vzpone že vrsto let, v lanski sezoni pa je še dodatno dvignila svoj skalni plezalni nivo. Sezono 2011 je začela z zimskimi vzponi, nato vztrajno dvigovala skalno formo in poletni opravila serijo odličnih skalnih vzponov v Paklenici, Triglavu in Dolomitih. Počasi, a vztrajno se je razvila v vrhunsko alpinistko in postala ena najboljših slovenskih alpinistk, na katero lahko računamo tudi v prihodnosti.

Luka Krajnc, 25 letni Celjan, pa je postal eden najboljših slovenskih vrhunskih alpinistov nove generacije. Njegov vsakoletni seznam najtežjih prosto ponovljenih smeri je izjemen. Zlasti razveseljivo je, da Luka pleza na najvišjem nivoju tako pozimi kot poleti. S prostim vzponom v Bellavisti je postavil nov mejnik v slovenskem alpinističnem skalnem plezanju. V 2011 se je udeležil dveh odprav, v ZDA (El Capitan) in v Venezueli (Acopan Tepui), kjer je  preplezal več odličnih smeri.

Posnetek oddaje (10. februar 2012):

Nekaj prednosti hoje/teka na smučeh:

- Vadba ima celovit vpliv na človeški organizem in visoke zdravstvenopreventivne učinke.

- Vadimo v naravi in na čistem zraku.

- Vadba po valoviti pokrajini omogoča organizmu blagodejno menjavo med obremenitvijo in razbremenitvijo. Hitrost teka lahko prilagajamo znanju, pripravljenosti in počutju.

- Je aerobna aktivnost, ki pri nizki intenzivnosti vpliva predvsem na presnovo maščob.

- Z gibanjem se zaposli okoli 90 odstotkov človekovih mišic, hkrati pa se razbremenijo sklepi spodnjih okončin.

- Zaradi podrsavanja na smučeh ne prihaja do obremenjevanja vezi in sklepov nog kot pri navadni hoji.

- Gibanje blogodejno vpliva na kolenski, skočni sklep in hrbtenico, zato je hoja na smučeh pomembno terapevtsko sredstvo pri rehabilitaciji različnih poškodb nog.

V drugem delu oddaje pa smo objavili reportažo o sankališču in treh manjših smučiščih, primernih za družine z mjhnimi otroki. S pomočjo telefonske zveze smo obiskali sankališče na Jezerskem, Soriško planino, Smučišče Rudno v Selški dolini in smučišče v Kandršah. Vsa imajo vlečne naprave, smučarske šole, pogosto pa so v okolici urejena tudi sankališča ali tekaške proge.

Seznam manjših smučišč najdete na tej povezavi.

Posnetek oddaje:

V tokratno oddajo Zanimivosti nočnega neba je prof. Boris Kham povabil zanimiva gosta. Tudi v Sloveniji je mogoče občudovati polarni sij v določenih pogojih. Seveda pa je potrebno imeti znanje, izkušnje in nekaj sreče, da ga ujameš.  Jure Atanackov in Javor Kac sta imela vse našteto.

Spregovorila sta tudi o svetlih utrinkih - bolidih, meteoritih in o opazovanju vseh teh zanimivih pojavih na nebu.  Kaj sploh so meteorji? Gre za svetlobni pojav v naši atmosferi. Delci (od makrometrskih do metrskih velikosti) trčijo z zelo veliko histrostjo v našo atmosfero. Histrosti so več kot 40.000 km/h. Zaradi trka z ozračjem pride do trenja, delec se zelo segreje in začne sevati svetlobo.

6. aprila 2009 je v naše ozračje prodrl malo večji delec, pravzaprav že skala. Pred vstopom v ozračje je tehtala je približno 300 kg. Ker je potovala skala s sorazmerno nizko hitrostjo, material ni povsem zgorel, ampak je del te mase padel na zemljo in pristal pri nas. Na Mežakli so doslej našli približno 4 kg tega materiala iz vesolja.

POLARNI ali SEVERNI SIJ

5. avgusta in 26. septembra 2011 sta Jure Atanackov in Javor Kac ujela polarni sij. Za kaj sploh gre? Polarni sij je atmosferski pojav, do katerega pride, ko je Zemlja izpostavljena intenzivnejšim vplivom sončevega vetra. Polarni sij vidimo samo ponoči. Zemljina atmosfera pod vplivom hitrih nabitih delcev sončevega vetra zažari. Nabiti delci se ujamejo v Zemljino magnetno polje in dežujejo proti polom. Ko trčijo z molekulami v ozračju, atomi zasvetijo.

Značilne barve polarnega sija so: rdeča (sevanje kisikah na višinah 600 km), zelenkasta barva (pogosteje v polarnih območjih, prav tako ga povzroča sevanje kisika), zelo redko pa je mogoče opaziti bledo rožnat sij, ki ga povzroča sevanje dušika na višinah 50 km.

Fotografije je posnel Javor Kac. Več na spletni strani Astronomskega društva Orion.

Posnetek oddaje (27. januar 2012):

S tem stavkom, ki ga je izrekel slavni italijanski alpinis Walter Bonatti, smo začeli tokratna Doživetja narave.  Stavek je povezan z ameriškim alpinistom, ki je Ljubljano obiskal proti koncu decembra lani ob predstavitvi svoje knjige Onkraj gore. Steve House je bil gost tudi pred našim mikrofonom. Tokrat smo objavili prvi del pogovora (deloma v slovenščini) z njim.

Slišali smo tudi izjavi najuspešnejših športnih plezalcev minulega leta - Mine Markovič in Klemena Bečana. Naj alpinista leta 2011 Anastazija Davidova in Luka Krajnc bosta gosta prihodnjič. (Vsi so po vrsti na spodnji sliki, foto: Zdenka Mihelič)

POSNETEK ODDAJE (20.1.2012):

Razgibana oddaja in gosta: Uroš Kuzman,  ki zdaj deluje v organizacijskem odboru državnega tekmovanja Mladina in gore, in alpinist ter predsednik PD Kranj Tine Marenče. Slišali ste pogovor o tekmovanju, zmagovalcih, organizaciji in viziji. Idejni oče filma Sfinga Tine pa je predstavil načrte, ki jih ima ekipa s filmom. Na pred slabim mesecem dni izdanem DVDju so tudi posnetki iz snemanja Sfinga in ta "film o filmu" imajo namen predstaviti v celoti.

Nagrajenka nagradnega vprašanja (katere številke nastopajo v Sfinginem vprašanju in kakšno je njihovo zaporedju) je Marija Lovšin.