XML Feeds24. 10. 2012 Vroče sledi hladne vojne – Janez Arnež, Andreja Klasinc Škofljanec, Tadej Cankar in Gregor Jenuš
By mojazgodba on Okt 25, 2012 | In totalitarizmi | Pošlji odziv »
Cikel Vreče sledi hladne vojne smo zaključili z oddajo v kateri nastopajo Janez Arnež, Andreja Klasinc Škofljanec, Tadej Cankar in Gregor Jenuš, druži pa jih tema o arhivih. Zadnji trije so arhivarji Arhiva Republike Slovenije. Gre za štiri raznorodna pričevanja, ki jih združuje arhivsko gradivo. Tega je varovati in gradivo ponuditi uporabnikom, ne pa uničevati, kot se delu gradiva zgodilo tik pred osamosvojitvijo.
Dr. Janez Arnež ustanovitelja inštituta Studia Slovenica
Janeza Arneža druži z Andrejo Klasinc Škofljanec urejanje najobsežnejšega arhiva slovenske emigracije, Studia Slovenica. Arnež nam je zaupal, kako je zbrano gradivo uspel prepeljati v Slovenijo, Klasinc Škofljančeva pa je predstavila delovanje slovenske šole na Koroškem od leta 1945 do odhoda v Argentino. Nova Jugoslovanska oblast nad tem ni bila navdušena, begunci pa so se s tem nevede pripravljali na življenje z znanim rekom, da več veljaš, več kot znaš.
Andreja Klasinc Škofljanec avtorica Vodnika po arhivskem gradivu Studia Slovenica.
Tadej Cankar je predstavil ogromen korpus gradiva o slovenski emigraciji, ki ga je zbrala nekdanja Služba državne varnosti. Gre za 80.000 dosjejev. Zakaj je bilo oblasti to tako pomembno in zakaj se je emigracije „bala“ pa lahko slišite v Cankarjevem prispevku.
Arhivar Tadej Cankar o 80 tisoč dosjejih, ki jih je imela SDV o slovenski emigraciji.
Gregor Jenuš je kot zadnji spregovoril o položaju Nemcev v Mariboru, ki so po 1. svetovni vojni postali manjšina. Ahivi nas opozarjajo, da je treba tudi tisto, kar je bilo s slovenske strani hudega storjeno, priznati.
Dr. Gregor Jenuš o vprašanjih mariborskih Nemcev.
Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Dežman:
Zaenkrat ni odzivov
Napiši komentar
| « Sondiranje starega rudnika Bohemia – Pečovnik | 17. 10. 2012 Vroče sledi hladne vojne – Družini Mertelj in Toplak » |
