Poslušali bomo zgodbo Bogomirja Modrijana, ki pripoveduje o žalostni preteklosti svoje družine, med vojno in po njej je namreč izgubil kar 5 bratov in 1 sestro.

Bogomir Modrijan se je rodil v Rovtah nad Logatcem. Bil je najmlajši otrok od desetih, rojen leta 1929. Oče France je umrl že leta 1933 in tako je mati ostala sama z desetimi otroki.
Najstarejši brat Jule je bil rojen leta 1910 in je bil pred vojno lesni manipulant za podjetje Maček Hren iz Logatca. Nakupoval je les za to podjetje. Med vojno so ga Italijani odpeljali v koncentracijsko taborišče Gonars. Domov se je vrnil spomladi, leta 1944. Vojno je preživel. Brat France je padel 28. avgusta 1942 kot vaški stražar v Vranjih pečinah pri Zaplani, zajeli so ga partizani in ga mučili. Brat Jakob je bil najprej v internaciji na Rabu in nato mobiliziran v partizane, v 14. divizijo, kjer je bil ubit. Domači domnevajo, da so ga ubili partizani sami, 1. januarja 1944.

Za družino Modrijan se morija tudi ob koncu vojne ni končala. Trije bratje, Janez, star 28 let, Jože, 23 let, Ciril 19 let ter sestra Marija, stara 26 let, so maja 1945 odšli na Koroško. Vsi so bili vrnjeni v Teharje in naj bi bili umorjeni na Hrastniškem hribu. Tudi Bogomir je odšel na Koroško, vendar nekoliko kasneje. V Vetrinju se je srečal z bratom Janezom. Nek Slovenec, mobiliziran v nemško vojsko, je v Vetrinju zbiral mlade fante, da bi jih odpeljal v Celovec. Nagovoril je tudi Bogomirja, ki pa je v odhod privolil šele po pogovoru z bratom Janezom. Ta mu je svetoval, naj se jim pridruži. Iz Celovca so jih potem peljali v Italijo. Ko se je spomladi leta 1946 iz Italije vračal domov, ga je v Šempetru pri Gorici zajela UDBA in so ga odpeljali v zapor. Tam so ga zasliševali in pretepali. Po približno 10-tih dneh so ga odpeljali v Borovnico, kjer je delal na neki kmetiji.

Iz Borovnice je bil izpuščen oktobra 1946 in se je vrnil domov. V Rovtah je bilo vse mrtvo in zapuščeno. Sama žalost. Mama je vseskozi jokala, bila je hudo prizadeta, saj ji je vojna vzela pet sinov in eno hčerko. Po vojni so doma ostale samo mama, sestri Vida in Justina, brat Jule pa je bil v Ljubljani. Bogomirja pa je pred gotovo smrtjo rešila odločitev, da ni odšel s transportom v Teharje.

Prisluhnimo sedaj spominom Bogomirja Modrijana na življenje v Rovtah med in po vojni. Oddajo je posnela Majda Pučnik Rudl, predsednica Vladne Komisije za izvajanje zakona o popravi krivic, za predvajanje pa jo je pripravila Mirjam Dujo Jurjevčič, sodelavka Študijskega centra za narodno spravo.