Marjan Porenta je bil rojen leta 1927 v Ljubljani in se je že pred drugo svetovno vojno s starši udeležil številnih dogodkov v mestu.

Spominja se Evharističnega kongresa, Jegličevega pogreba, pogreba Antona Korošca. V pripovedovanju se spominja prihoda italijanske vojske in razmer. Okupatorjevo nasilje pa je posredno doživel, ko sta šla z bratom v Gramozno jamo in našla žice s katerimi so bili zvezani talci.

Po prihodu Nemcev je bil leta 1944 vpoklican v enote Todt. Kopal je protitankovske jarke na Dolenjskem. Ob opozorilih drugih, da jih bodo partizani mobilizirali, je vstopil v nemško vojsko.
Pred koncem vojne je bil v Gradišču ob Soči in Gorici. Na Občinah se je skupaj s prijateljem in domačini skrival v jami. Ko so prišli partizani je nosil ranjence. S prijateljem sta se nato odpravila proti domu.
Pri Sežani ju je zajela partizanska patrulja in odpeljala na komando. Takrat so odkrili njune nemške dokumente in ju odpeljali na višjo komando, vendar sta ob priliki uspela pobegniti. Ob splošni mobilizaciji sta se javila in bila 5. maja 1945 v vojašnici v Ajdovščini. Z vojsko so šli čez hribe nazaj v Gorico, nato v Kanal ob Soči in Tolmin. Lačen in žejen je moral nosit mitraljez. V Tolminu je srečal ameriške vojake na drugi strani meje. Takrat so že vedeli, da se delajo cone.
Na poti nazaj v Gorico jih je kar nekaj ušlo, Marjan pa si je želel domov. Do Postojne so šli peš in nato na vlak v Ljubljano. Ko so se ustavili na kolodvoru, je odšel domov. Mama je ravno pekla potico in mu je dala cel pladenj, ki si ga je stisnil ob suknjo in nato odšel nazaj na vlak.
Odpeljali so jih do Rašice. Nato so hodili vsako noč proti Velikim Laščam češ, da gredo lovit domobrance.
Ker je zbolel so ga poslali v Ljubljano na pregled. Odšel je domov in oče mu je predlagal, da ostane doma. Bil je namreč prepričan, da bodo prišli Američani in Angleži. Tako je ostal Marjan doma do leta 1946. V firmi, kjer je opravljal učno dobo ga niso želeli vzeti na delo, ker ni hotel pričati proti lastniku. Leta 1946 je bil vpoklican v vojsko, v planinsko enoto pri Užicah od koder je bil zaradi bolezni začasno odpuščen.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravila Monika Kokalj Kočevar:

Del letala, ki je padel na ljubljanski NUK.

Potrdilo o vstopu v JA, 3.5. 1945.

Marjan, l. 1945, ko je prišel na kratek obisk domov. Pod pazduho stiska velik kos potice.

Porentovi otroci, pred drugo svetovno vojno.

Vojaška knjižica.

Prošnja podjetja Everest, da bi se g. Porenta lahko vrnil delat.

Potrdilo podjetja Everest, da je g. Porenta delal pri njih.

Tabor na Zabreški gori, ki so ga vodili bogoslovci, 1939.

Spričevalo, 1944.