Gospodarskih pretresov je Slovenija od svojega nastanka doživela kar precej. Veliko strahov se je pojavilo že zaradi same izgube jugoslovanskega trga, menjave valute, nato se je zgodilo propadanje podjetij, lovke pa so se divje razpasle ob uvedbi lastninjenja družbenega premoženja ter menedžerskih prevzemih. Ob prelomu z Jugoslavijo je bil strah pred izgubo trgov precejšen. Izidor Rejc, ki je bil v prvi osamosvojitveni vladi Lojzeta Peterleta republiški sekretar za industrijo, je opozarjal, da se lahko zgodi totalen mrk, da torej izgubimo več kot 40 odstotkov BDP-ja, a je veljal za pesimista.

Dr. Boris Pleskovič in Izidor Rejc
Dr. Boris Pleskovič je pritiske, da bi prišlo do slabitve podjetij in menedžerskih odkupov, zaznal že v času, ko je bil svetovalec za gospodarstvo premiera Lojzeta Peterleta. »Enkrat je prišel Gosar, nekdanji direktor Mercatorja, Nano Vipotnik iz Iskre, pet jih je bilo, velikih direktorjev. In je rekel, da bi naredili tako, kot je rekel Mencinger, da bi pet odstotkov podjetja podarili direktorjem, potem bi pa oni v petih, desetih letih iz dobička izčrpavali podjetje in bi ga na koncu privatizirali, posojilo bi pa dala Ljubljanska banka ali pa mariborska. Pa sem rekel, da to se ne bo zgodilo, dokler bom jaz tu. ... Dve leti ni nihče upal priti s tako idejo.« Da so se potem, ko je Demosova vlada padla, stvari spremenile, priznava ekonomist in večkratni minister za delo dr. Vlado Dimovski. »Problem je bil v tem, ker je Demosova vlada padla že leta 1992 in določenih teh osnovnih zakonov, strukture, ni izpeljala in se to vleče do danes.«

Dr. Vlado Dimovski in Igor Antauer
Vmes se je zgodilo lastninjenje družbenega premoženja. Leta 1993 je bila sprejeta zakonodaja, prebivalstvu je bilo izdanih za 567 milijard tolarjev brezplačnih lastninskih certifikatov, kar 58 odstotkov lastniških certifikatov je bilo vloženih v pooblaščene investicijske družbe, 32 odstotkov jih je bilo plasiranih v podjetja, ostali so bili neporabljeni. V ozadju te zgodbe s certifikati so bile številne mahinacije, pooblaščene investicijske družbe so »čez noč« postale delniške družbe. Dimovski takole razmišlja: »Problem je bil, ker so se PIDI tako osamosvojili, da so postali ekonomska kategorija, postali so skupina s kapitalom. Začeli so vplivati na formiranje zakonov.«

dr. Vlado Dimovski
Izidor Rejc krivdo za nastalo situacijo deloma pripiše ustavi. »Tam bi lahko bil samo en člen, ki bi govoril, da se družbena lastnina ob sprejemu ustave spremeni v državno. Tako pa smo padli v prazno.« Sam je denimo predlagal člen, da je vsak brezplačni prenos ničen, državni zbor je to sprejel, ustavno sodišče pa razveljavilo. Antauer problem vidi v tem, da občutka za lastnino nismo imeli. »Morate vedeti, mi nismo imeli čisto jasne državne lastnine, niti privatne lastnine, razen malih obratov, ki jih je tudi prejšnja oblast pustila pri miru. Potem se nam je zgodilo, da smo rekli, da bomo privatizirali nekaj, ampak definitivno o kapitalu nismo znali razmišljati.«
V oddaji, ki je postregla z nekaj zanimivimi podrobnostmi o srečanjih in pogovorih v preteklih 25-ih letih, nismo mogli niti mimo prodaje Elana, privatizacije Mercatorja, propada Peka in podobnega.

Prisluhnite prvi oddaji ob 25 letnci samostojne Slovenije, ki jo je  pripravila Tanja Domniko: