Po Ptuju in Novem mestu smo javno radijsko oddajo Radia Ognjišče ob 25-letnici slovenske samostojne poti pripravili tudi v Celju. V dvorani Svetega Jožefa smo pozdravili ministra za zdravstvo, družino in socialno varstvo v osamosvojitveni vladi dr. Božidarja Voljča, enega od ustanoviteljev Demosa dr. Huberta Požarnika, poslanca prvega sklica Janeza Lampreta in Antona Tomažiča ter duhovnika, ki si že vrsto let prizadeva za spravo v slovenskem narodu gospoda Miha Hermana.

Najprej so lahko poslušalci prisluhnili enemu od ustanoviteljev Demosa, dr. Hubertu Požarniku, ki je spregovoril o Majniški deklaraciji in o Demosu. "Ta koalicija je na volitvah sicer za malenkost zmagala ampak takrat smo seveda bili premalo pozorni ali pa nekateri niso hoteli biti pozorni. To se pravi, da nekega političnega preloma takrat ni bilo." Požarnik je nato odgovoril na vprašanje, zakaj je prišlo do razpada Demosa. "Nekatere stranke so začele iz čisto strateških lastnih interesov podirati Demos, ker so si obetale, da bodo same v javnost iz tega kroga izstopile močneje, da bodo dobile več glasov, da bodo na naslednjih volitvah zmagale, kar se potem ni zgodilo."

Dr. Božidar Voljč, ki je bil v prvi vladi minister za zdravstvo, družino in socialno varstvo je spregovoril o tem, kako je pristal v t.i. Peterletovi vladi, kaj je bilo pri opravljanju dela kot ministra najtežje in na katere opravljene naloge je najbolj ponosen. "Ves čas svojega dela na ministrstvu sem se tako rekoč nič ukvarjal s politiko, ampak ves čas z zdravstvom." Voljč je na okrogli mizi v Celju tudi poudaril, da so se pod "dežnikom" Demosa zbrali ljudje različnih svetovnih nazorov, prav zaradi tega pa je prihajalo do nenehnih poskusov rušenja t.i. Peterletove vlade. "Na koncu je prišlo do tega, da je bil sklican nek sestanek v gostilni Dolsko in na tistem sestanku se je Demos razpustil. Po moje brez potrebe." Voljč je nadaljeval, da to, kar se je zgodilo z Demosom se je zgodilo s stranko Zelenih Slovenije, katere član je bil. "Sami sebe smo uničili," je dejal Voljč.

Poslanci so bili tisti, ki so v letih 90 sprejemali ključne dokumente, ki so pripravljali pot samostojne poti. Med njimi je bil tudi Anton Tomažič, ki je bil v skupščini predsednik Zakonodajnopravne komisije. "Naše Demosove stranke so imele v bistvu največ političnih začetnikov. Jaz sem recimo prvič stopil v skupščino tisti dan, ko smo jo morali začeti voditi. Ta nova opozicija, sestavljena iz obstoječih strank, naslednic družbenopolitičnih organizacij pa je za delegate v veliki večini dobila izkušene politike, tudi dolgoletne člane skupščine, kar se je zelo poznalo v samem začetku konstituiranja."

Poslanec prvega sklica je bil tudi Janez Lampret, eden glavnih protagonistov parka spomina na Teharju, bil pa je predsednik skupščinske komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, ali krajše Kviaz. "Dobro se spominjam tudi priprav na plebiscit za osamosvojitev Slovenije. Neverjetno močno je bilo nasprotovanje takratne opozicije. Sonja Lokar je za govornico selo dejala, da bomo bosi in goli pa travo bomo jedli, če bomo izstopili iz SFRJ. Seveda danes ti nasprotniki osamosvojitve ne priznajo in celo trdijo, da so bili glavni akterji osamosvojitve. Sam sprejem aktov za osamosvojitev je bil zame pravi čudež."

Sprava je tista, ki bi morala pomiriti narod. To si že več kot 20 let prizadeva tudi duhovnik Miha Herman iz Teharij, ki je kot zadnji spregovoril v Celju na okrogli mizi. "Še danes po več kot 70. letih te rane niso zaceljene. Razdeljenost se še ni končala in se je žal prenesla v drugo in tretjo generacijo in mnogi se še vedno delajo, kot da se v zadnjih desetletjih ni izvedelo nič o tedanjem dogajanju. Junaki so bili tisti, ki so prvi spregovorili o tem, tudi javno. Junaki tudi vsi, ki so premagali notranji strah in se niso menili za grožnje in so sodelovali v kakšnih oddajah ali napisali svojo zgodbo ali spomin na dogodek ali človeka."

Okroglo mizo je vodil Alen Salihović: