5. 6. 2016, Znanstveni simpozij Brezpravje v imenu ljudstva – 4. del
By mojazgodba on Jun 10, 2016 | In totalitarizmi | Pošlji odziv »
Študijski center za narodno spravo je decembra 2015 organiziral znanstveni posvet z naslovom Brezpravje »v imenu ljudstva«. Namenjen je bil prikazu delovanja komunističnega sodstva.
Tokrat lahko prisluhnete publicistki Alenki Puhar, ki je v prispevku z naslovom Solidarnost s preganjanimi spregovorila o tem, da je solidarnost med ljudmi, zlasti med sorodniki osnovno vezivo skupnosti. Z letom 1945, ko je oblast prevzela Komunistična partija Jugoslavije, se je z revolucionarnim zagonom lotila radikalnega spreminjanja družbe. Posebej daljnosežni so bili ukrepi, ki so posegli v intimnost, to je v medosebne odnose, tudi v sorodstvene in prijateljske vezi. Referat na realnih primerih prikazuje, kako so državni organi od posameznikov pričakovali, da bodo ovajali svoje sorodnike in prijatelje, pričali proti njim in jih denuncirali, se od njih oddaljili (tudi zakonsko ločili), javno ogradili in se jim odrekli, kadar bodo interesi države tako zahtevali. Vrednostni sistem se je v kratkem tako spremenil, da so morali ljudje tajiti celo najbolj elementarna čustva, zlasti žalost in prizadetost, da so ohranjali svoj status. Nov vrednostni sistem pa so uvedli ljudje, ki so na verbalni ravni izrazito poudarjali solidarnost, t. i. »proletarsko solidarnost«, »družbeno solidarnost« in »tovarištvo«.
V nadaljevanju lahko prisluhnete dr. Lovru Šturmu, ki je predstavil članek Revolucionarno kazensko pravo na Slovenskem po drugi svetovni vojni. Prispevek obravnava revolucionarno kazensko pravo na Slovenskem po letu 1945 in prikazuje ozadje delovanja ljudskih sodišč, psevdolegalne postopke, politične pritiske in druge značilnosti kazenske in upravnokazenske represije. Sodišča niso bila samostojna, neodvisna in nepristranska oblast. Bila so orodje za izvajanje revolucije. Ustavno sodišče je prepovedalo uporabo štirih revolucionarnih kazenskih predpisov, ker niso bili v skladu s splošnimi pravnimi načeli, ki so jih priznavali civilizirani narodi, niti s tedanjimi ustavnimi načeli. Na podlagi Zakona o kaznivih dejanjih zoper narod in državo iz leta 1945 je prišlo do številnih zlorab prava v kazenskih postopkih.
V zadnjem delu oddaje pa bo na sporedu še pričevanje mag. Andreja Aplenca, ki je bil dvakrat zaprt na Golem otoku in je spregovoril o vlogi Golega otoka kot o prostoru notranjega čiščenja komunistične partije. Druga vloga taborišča pa je bila, ne kar pomoriti ljudi, ampak jih prevzgojiti, kar je privedlo do t. i. 'zloma hrbtenice'. To je pomenilo, da so morali zaporniki početi dejanja, ki so bila v nasprotju z njihovimi vrednotami in etičnimi načeli.
Oddajo je pripravila Marta Keršič iz Študijskega centra za narodno spravo.
Zaenkrat ni odzivov
Napiši komentar
« 12. 6. 2016, Razstava SAMOSTOJNI! - fotografije in fotoreporterji o samostojni Sloveniji in vojni | 29. 5. 2016, Okrogla miza 25 let Slovenije – Celje » |