XML Feeds25. 9. 2016, Teodor Čopi – italijanski vojak in partizan
By mojazgodba on Sep 28, 2016 | In totalitarizmi | Pošlji odziv »
Teodor Čopi je o svoji izkušnji italijanskega vojaka in partizana pripovedoval le dva meseca pred 99 letom starosti, ki pa ga na žalost ni dočakal. Rodil se je oktobra 1916 v Nemčiji. Leta 1921 se je družina vrnila domov v Bovec, ki si je težko opomogel po požaru v začetku stoletja in po uničenju, ki ga je doživel med 1. svetovno vojno. Komajda je Teodor Čopi prišel na slovenska tla, že je Italija z rapalsko pogodbo priključila velik del slovenskega ozemlja, in v Plužni nad Bovcem, koder je hodil v šolo, je italijanska beseda že teptala slovensko.
Po končani šoli je dobil delo pri gradnji makadamske ceste iz Koritnice proti Soči, nato pa v rudniku svinca in cinka Rabelj. Leta 1938 je bil vpoklican na služenje italijanskega vojaškega roka in bil nameščen v Bologni. V svojih spominih ni mogel pozabiti vojaškega postroja, ko je Mussolini v tišini paradiral na belem konju po Rimu, Teodorju Čopiju pa je iz rok padla puška in glasno zaropotala. Za kazen je bil tepen in ostrižen do golega.
Premestitvi na afriško fronto se je izognil s prošnjo za delo v rudniku Rabelj, ki mu je bila ugodena. Po kapitulaciji Italije, ko so Nemci prevzeli nadzor nad rudnikom in grozili s kaznovanjem delavcev v primeru pobega v partizane, so se nemškim okupatorjem uprli in se enotno ter brez izjeme dogovorili za pobeg in odšli v partizane.
Aprila 1945 je bil Teodor v Velikih Laščah ranjen v nogo in bil pripeljan v bolnico v Bari v Italiji, koder so mu rešili življenje in ga po 2. svetovni vojni pripeljali domov.
Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravila Irena Uršič:
Zaenkrat ni odzivov
Napiši komentar
| « 2. 10. 2016, Dr. Branko Rozman, duhovnik - predavanje iz Drage 1989 | 18. 9. 2016, Vloga Cerkve in kristjanov pri osamosvojitvi Slovenije - 2. del » |
