2. 10. 2016, Dr. Branko Rozman, duhovnik - predavanje iz Drage 1989
By mojazgodba on Okt 3, 2016 | In totalitarizmi | Pošlji odziv »
V tokratni oddaji Moja zgodba boste lahko prisluhnili besedam duhovnika dr. Branka Rozmana, iz študijskega srečanja v Dragi leta 1989. Rozman je namreč verjetno prvi, ki je spoznal potrebo sprave v slovenskem narodu in si je za to prizadeval že od šestdesetih let prejšnjega stoletja.
Branko Rozman se je rodil 31. marca 1925 v Bohinjski Bistrici. Otroštvo je preživljal s staršema ter sestro in s tremi brati v Spodnji Šiški. Obiskoval je škofijsko gimnazijo v Šentvidu, leta 1943, že sredi revolucije, je vstopil v Slovensko domobranstvo in služil kot pisar v 22. četi na Pijavi Gorici.
Leta 1944 je maturiral, maja 1945 se je skupaj s svojo družino umaknil na Koroško. Leto dni kasneje je začel študij bogoslovja (v Brixnu), ki ga je nadaljeval na Slovenski teološki fakulteti v Argentini (San Luis in naposled Adrogué). Mašniško posvečenje mu je podelil (1952) škof Gregorij Rožman v Argentini.
Leta 1955 je doktoriral, nato pa opravljal duhovniško službo med rojaki. Dolga leta je bil prefekt v Rožmanovem vzgojnem zavodu in profesor pastoralke, pozneje tudi kaplan po argentinskih župnijah. Ves čas je bil aktiven član slovenske skupnosti.
Poleg pastoralnih obveznosti je objavljal tudi članke, pisal pesmi, dramska dela in kritično komentiral kulturno ustvarjanje Slovencev tako v Argentini kakor po celotnem zdomstvu. Po trinajstih letih se je odločil za odhod v Evropo in prevzel mesto župnika za Slovence v Münchnu ter okolici. Leto zatem je začel urejati revijo za zdomce Naša luč in ostal njen urednik sedemindvajset let, vse do leta 1992, ko se je po osamosvojitvi vrnil v domovino.
Ob vrnitvi v Slovenijo je ostal še naprej izjemno dejaven, kot duhovnik in pisec različnih člankov in razprav. Vrsto let je s kritičnimi zapisi sodeloval pri tedniku Družina. Ob svoji zlati maši leta 2002 je takole zapisal: Duhovništvo, kot vsak drug poklic, je božji dar. In edino modro, pametno, razumno, smiselno je, ob takšnem jubileju se Bogu zahvaljevati …
Dr. Branko Rozman je bil seveda najprej duhovnik. Prav iz tega daru pa je črpal moč za svoje literarno ustvarjanje. Pesmi je začel pisati že v dijaških letih in z objavljanjem poezije nadaljeval tudi v begunstvu in izseljenstvu. Njegov pesniški prvenec »Na steni spi čas« je izšel leta 1954 v Rimu. Mohorjeva družba pa je leta 2004 izdala njegove izbrane pesmi pod naslovom »Čas je zreli plod jeseni«. Sam je bil najbolj ponosen na drami »Roke za steno«, in »Človek, ki je umoril Boga«. Poleg tega je objavil več črtic in tudi prevajal. Med proznimi besedili pa je najbolj znana njegova knjižica »V Rogu ležimo pobiti«. Branko Rozman je poskrbel tudi za žepno izdajo pesmi Franceta Balantiča, ki je sicer izšla v tujini, a pogosto našla pot v domovino, kjer so pesnika več desetletij skušala izbrisati in našega narodnega spomina.
Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman:
Zaenkrat ni odzivov
Napiši komentar
« 9. 10. 2016, Kranjski Demos - Franc Čebulj | 25. 9. 2016, Teodor Čopi – italijanski vojak in partizan » |