Tokrat lahko prisluhnete zgodbi Marije Tomažič Lavrisha, rojene v Ljubljani, leta 1920. Po vojni jo je begunska pot vodila v taborišče Vetrinj, od tam pa v različna taborišča po Avstriji in nato v Severno Ameriko, kjer si je ustvarila nov dom.

Marijini spomini se najprej ustavijo ob njenih otroških in dekliških letih, ko je bila dejavno vključena v farno življenje v Mostah. Bila je članica Katoliške akcije, misijonskega krožka in pevskega zbora. Obiskovala je šolo pri uršulinkah, potem pa je bila dijakinja poljanske gimnazije. Po končani šoli se je zaposlila v pisarni Konzumnega društva, ki ga je vodil razgledan in pošten ravnatelj. Njo in sodelavce je vestno opozarjal na nevarnosti revolucionarnega nasilja, ki se je začelo pojavljati že kmalu po italijanski zasedbi Ljubljane. Veliko se je govorilo o umoru duhovnika Ehrlicha ter bana Natlačna in te dogodke je budno spremljala tudi Marija. Večkrat je javno izrazila svoje nasprotovanje takšnemu početju. Po nasvetu očeta se je maja 1945 zaradi nevarnosti in strahu pred partizani umaknila iz Ljubljane. Ko je zapustila rodni dom, je na pot vzela le malo obleke, kos kruha in jabolko. Z dekleti so se nato kot begunke odpravile proti Gorenjski in nato avstrijski Koroški.

Pri prehodu skozi predor je njej in dekletom, s katerimi je bila, pomagal bratranec, da so predor prečkale na vozovih in jim ni bilo treba hoditi po vodi. V Vetrinj so prispele na praznik vnebohoda. Spale so na praproti in jedle iz skupnih kotlov, bile pa so srečne, da so se rešile partizanske nevarnosti. Spet je nastopila velika žalost, ko so izvedeli, da vozijo domobrance in civiliste nazaj v Jugoslavijo. Cerkev je bila ves čas nabito polna, ljudje so prosili in molili za vrnjene in umorjene domobrance. Marija je bila nato premeščena v taborišče Lienz, od tam pa v Spittal. Končno je dobila begunski status, ki ji je omogočil, da je z garantnim pismom odšla proti Ameriki.

Iz Nemčije je šla v Halifax v Kanado, od tam v New York in nato do Chicaga. Na enem od romanj je v Lemontu spoznala moža Slovenca in se z njim kmalu poročila. Odšla sta živet v Cleveland.

Pričevanje gospe Marije je novembra 2016 v Clevelandu posnel sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Renato Podbersič, za oddajo pa sva ga pripravili Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.

Vse, ki bi nam radi zaupali svojo zgodbo iz vojnih ali povojnih časov, lepo vabimo, da nas pokličete po telefonu 01 230 67 05 in se bomo dogovorili za kraj in čas snemanja. Veseli bomo vašega sodelovanja.