XML Feeds5. 4. 2020, Kristina Lenc - pričevanje
By mojazgodba on Apr 10, 2020 | In totalitarizmi | Pošlji odziv »
Kristinina pot se je začela 29. decembra 1945, ko je ugledala luč sveta v Studencih pri Mariboru. Njena mama Magdalena je bila rojena leta 1907. Očeta Kristina ni poznala, saj se je rodila šele po njegovi smrti. Leta 1996 je Kristina po napotilu socialnega delavca začela iskati sled za njim.
Kristina Lenc, foto: Študijski center za narodno spravo
Oče Vladislaw Zombek je bil po rodu Poljak in se je kot ujetnik znašel v Rusiji, skupaj z 38 Poljaki, med katerimi so bile tudi ženske. Rečeno je bilo, da jih bodo v Rusiji postrelili. Zato so se fotografirali, v upanju, da bodo fotografije prejeli njihovi domači. A prišlo je do spremembe in so ostali živi. Od tam so jih preselili v Maribor, v taborišče na Melje. Tu so morali kot prisilni delavci hoditi na delo v tovarno avtomobilov. Tam je delala tudi Kristinina mama. Poljake iz taborišča Melje so nato preselili na Studence, v sedanjo šolo Janka Padežnika in jih nastanili v kletne prostore. Od tam so hodili na delo v tovarno železniških vozil. Pot jih je vodila mimo hiše Kristinine mame. Bili so lačni in raztrgani, zato so si poiskali domačinke, da so zanje skrbele. Tam je Kristinin oče našel Kristinino mamo in počasi se je rodila ljubezen. Oče je ostal pri mami od septembra 1944 do maja 1945. V tem času je mama zanosila. Bila je srečna. Pred koncem druge svetovne vojne je šla s prijateljico nekajkrat do partizanov, ki so imeli na bližnji kmetiji, pri Hauptmanu, svoje zbirališče. Tam sta bila skupaj z očetom. Mama je v zameno za hrano, partizanom prinesla karte za cigarete, oče pa jim je moral dati uro. Nedaleč stran so bili nastanjeni Nemci.
V noči z 8. na 9. maj se iz taborišča ni več vrnil. Edini, ki takrat ni šel v taborišče je bil Poljak Jure, ki je tako ostal živ. Kot domneva Kristina, so ostale jetnike 10. maja 1945 strpali na tovornjak, jih prepeljali v Radvanje, tam zverinsko pretepli in umorili. Mama se je po smrti očeta Vladislawa preživljala kot šivilja, z delom v tekstilni tovarni in skrbela za hčerko. Vmes se je morala večkrat javiti v Rajhenburgu. Kasneje se je še enkrat poročila, tako da je imela Kristina očima.
Prisluhnite oddaji, ki sta jo pripravili sodelavki Študijskega centra za narodno spravo Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.
Zaenkrat ni odzivov
Napiši komentar
| « 19. 4. 2020, Kristina Podkrižnik, rojena Pečar - pričevanje | 22. 3. 2020, Helena Alenka Bizjak - pričevanje » |
