Tokrat lahko prisluhniete še zadnjemu sklopu predavanj s simpozija z naslovom Tragedija 1941, ki je potekal ob 80. letnici začetka druge svetovne vojne, junija letos, v Parku vojaške zgodovine v Pivki. O Hitlerjevem obisku Maribora je spregovoril prof. Boris Hajdinjak, o nacistični politični propagandi in germanizaciji Gorenjske v letu 1941 pa dr. Damjan Hančič.

V desnem delu prof. Boris Hajdinjak, foto: ŠNCR

Predavanje prof. Borisa Hajdinjaka, iz Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, ima naslov: Hitlerjev obisk Maribora: potek, motiv in posledice.
Letos je minilo osemdeset let ne samo od 6. aprila 1941, ko se je začela II. svetovna vojna v Jugoslaviji, temveč tudi od 26. aprila 1941, ko je Maribor obiskal Adolf Hitler. Njegov obisk ni pomemben samo zaradi dejanskega in simbolnega pomena za slovensko in mariborsko zgodovino. Glede na Hitlerjevo pojavljanje v javnosti v tem obdobju, je obisk Maribora tudi izjemen. V letu 1941 se je pojavil v javnosti pred civilisti samo še v Berlinu, Münchnu, Linzu, Gradcu in Celovcu. Zadnji dve mesti je obiskal v nadaljevanju obiska Maribora, Gradec istega dne popoldne, Celovec naslednjega dne. Prav izjemnost Hitlerjevega obiska Maribora, Gradca in Celovca zahteva natančen opis. Ta pokaže, da je verjetno vsaj delno pojasnilo, zakaj se je Hitler odločil za obisk Maribora, dejstvo, da se je naslednji dan srečal z Leopoldom Pötschom . Pötsch je Hitlerja poučeval geografijo in zgodovino na realki v Linzu. Hitler ga v knjigi Mein Kampf izrecno omenja, kot zanj zaslužnega, da je postal nemški nacionalist. Pred prihodom v Linz je Pötsch poučeval v Mariboru. Zato so bile njegovim učencem v Linzu gotovo znane takratne narodnostne razmere v Mariboru. Po natančnem opisu poteka Hitlerjevega obiska Maribora avtor ugotavlja, da ni bilo nobenih neposrednih posledic obiska. Med obiskom namreč ni izrekel zgodovinskih besed »Napravite mi to deželo spet nemško.« Izrekel jih je že okoli 6. aprila 1941, torej v dneh okoli začetka napada na Jugoslavijo. Tisto, kar je bilo posledica teh besed je bilo pripravljeno že prej in je na dan Hitlerjevega obiska že potekalo.

Dr. Damjan Hančič, foto: ŠNCR

V drugem delu pa je spregovoril dr. Damjan Hančič, sodelavca SCNR, ki je predstavil predavanje z naslovom Vloga glasila  »Karawanken Bote« pri nacistični politični propagandi in germanizaciji Gorenjske v letu 1941.
Sile osi z Nemčijo in Italijo na čelu so 6. aprila 1941 napadle Kraljevino Jugoslavijo ter v nekaj dneh zlomile odpor jugoslovanske vojske. Po kapitulaciji so si med seboj razdelile jugoslovansko ozemlje.  Štajersko, Gorenjsko ter 90 km dolg in od 10 do 15 km širok pas južno od Save na Dolenjskem je zasedla nacistična Nemčija. Ozemlje Gorenjske je bilo tako priključeno Koroški. Šef civilne uprave na Gorenjskem, je Gorenjsko razdelil na tri okrožja s sedežem v Radovljici, Kranju in Kamniku. Med najosnovnejšimi ukrepi za ponemčenje prebivalstva so bili izgon politično in rasno neustreznih ljudi, krepitev nemštva ter ponemčenje rasno in politično primernih Slovencev, ki bi še ostali na tem ozemlju. V prvih tednih po okupaciji so tako izgnali vse predvojne politično angažirane osebe, učitelje, duhovnike, skratka  vso slovensko inteligenco. Preostalo prebivalstvo pa so želeli ponemčiti. V ta namen so na Gorenjskem konec maja 1941 ustanovili Koroško ljudsko zvezo. Pomembno vlogo pri tem je igralo glasilo te organizacije »Karawanken Bote«, ki je bil ob siceršnjem zunanjem ponemčenju Gorenjske eden redkih uradnih dvojezičnih medijev na Gorenjskem;  večina prebivalstva namreč še ni znala tako dobro nemško, da bi razumela nemško propagando. Zato je omenjeno glasilo v vojnem času izhajalo v dveh jezikih. Vendar se slovenska in nemška inačica razlikujeta: ne toliko po vsebini kot po razporeditvi člankov in slik. V prispevku je prikazana analiza prizadevanj tega glasila od začetka julija do konca oktobra 1941 (gre za 20 številk) z dveh vidikov: po eni strani glede prizadevanj za germanizacijo tega območja, po drugi strani pa za pronemško oz. pronacistično ideološko-politično indoktrinacijo tamkajšnjega  prebivalstva.

Prisluhnite oddaji, ki sta jo pripravili Mirjam Dujo Jurjevčič in Marta Keršič: