Tokrat lahko spremljate referata dr. Matica Batiča in dr. Renata Podbersiča, ki sta sodelovala na simpoziju z naslovom Tragedija 1941. Simpozij je bil posvečen 80. obletnici začetka druge svetovne vojne na Slovenskem in je potekal v začetku julija letos (2021) v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Organizator omenjenega posveta je bil poleg Parka vojaške zgodovine še Študijski center za narodno spravo, na njem pa je sodelovalo 13 domačih in tujih predavateljev.

Dr. Matic Batič, foto: ŠCNR

V prvem delu oddaje lahko poslušate dr. Matica Batiča, sodelavca SCNR, ki je na simpoziju predstavil prispevek z naslovom Sekundiranje nacistični Nemčiji: potek in ozadje italijanskega napada na Jugoslavijo aprila 1941.
Šestega aprila 1941 se je z nemškim bombardiranjem Beograda začela t. i. aprilska vojna. Hitlerjevemu napadu na Kraljevino Jugoslavijo se je pridružil tudi Mussolini, ki je območje zahodnega Balkana vse od prevzema oblasti štel za svojo interesno sfero. Čeprav je Jugoslavija za fašistično Italijo skozi vse obdobje med svetovnima vojnama predstavljala pomembno interesno območje, pa je Italija pri napadu na Jugoslavijo aprila 1941 presenetljivo odigrala sekundarno vlogo. To ne velja le za področje vojaških operacij, temveč tudi za polje političnega odločanja. V prispevku je avtor preko analize zgodovinskega ozadja predstavil, kako je prišlo do te diskrepance, t. j. kako se je fašistična Italija ob izbruhu vojne znašla v izrazito podrejeni vlogi. Avtor je v prispevku obravnaval zgodovinsko ozadje jugoslovansko-italijanskih odnosov, Mussolinijevo nedosledno zunanjo politiko, in nepripravljenost italijanske vojske ter neugoden strateški položaj, v katerem se je Italija znašla po vstopu v vojno.

V desnem delu dr. Renato Podbersič, foto: ŠNCR

V drugem delu prisluhnite referatu o Razmereh na Primorskem v letu 1941, avtorja dr. Renata Podbersiča, sodelavca Študijskega centra za narodno spravo.
Kmalu po napadu na Jugoslavijo leta 1941 je bila ustanovljena Osvobodilna fronta, ki je mrežo svojih zaupnikov hitro razširila tudi na Primorsko. Pod njenim okriljem se je tukaj razširilo partizanstvo, ki je predstavljalo osvobodilno gibanje, obenem pa prinašalo komunistično revolucijo. Razmere na Primorskem med drugo svetovno vojno so narekovale najvišjo stopnjo privrženosti boju proti fašizmu, zato velja ocena, da bi se Primorci pridružili vsakršni politično-vojaški ideji, ki bi se borila proti italijanskemu režimu. Osvobodilna fronta je bila tu prva in njen uspeh je bil zagotovljen.
Partizansko vodstvo je že jeseni 1941 na Primorsko poslalo prve vojaške organizatorje, ki naj bi tamkajšnje ljudstvo dvignili k uporu proti italijanski oblasti. Septembra 1941 je bila organizirana prva primorska partizanska četa pod poveljstvom Ervina Dolgana Janeza, ki je bil kot Primorec poslan v rojstne kraje, dvignit ljudstvo k uporu. Tudi pozneje so semkaj prihajali preverjeni kadri, tako vojaški kot politični. Ljudje so bili pripravljeni sprejeti oborožen boj proti fašizmu, tudi za ceno velikih žrtev.
Že novembra 1941 je Narodni svet v imenu krščanskosocialne skupine okrog Virgila Ščeka in dr. Iva Juvančiča poslal v London pismo, v katerem je zahteval osvoboditev Gorice, Trsta in Istre ter njihovo priključitev k demokratični in federativni Jugoslaviji. Osvobodilni boj proti Italijanom naj bi se na Primorskem začel istočasno kot v drugih slovenskih pokrajinah. Vendar je šlo na začetku bolj za osamljene poskuse, kot pa za dobro organizirano vojaško gverilo. Večje partizanske akcije so se začele spomladi 1942.

Prisluhnite oddaji, ki sta jo pripravili Mirjam Dujo Jurjevčič in Marta Keršič: