• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

5. 12. 2012 Pavel Jelovčan, mobiliziranec v nemško vojsko

Tokrat je mag. Monika Kokalj Kočevar predstavila zgodbo Pavla Jelovčana, ki je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Kot vojak je bil najprej poslan na Dansko, potem pa naprej na Poljsko in v Romunijo. Na koncu se je boril v Franciji, kjer je bil zajet in pridružen zaveznikom v takoimenovanih prekomorskih brigadah.

Iz ameriških in angleških enot v Italiji se je leta 1948 odločil za odhod v Argentino. Zelo je zanimivo nadaljevanje njegove življenjske zgodbe. Že kot nemški mobiliziranec je na Danskem spoznal dekle Ellen, s katerim sta ostala ves čas vojne povezana s pismi. Po prihodu v Argentino jo je v pismu zaprosil in ta se je odločila, da pride za njim v Argentino. Kmalu je postala njegova žena.

 

V prebranem odlomku boste spoznali del zgodbe o umiku z vzhodne fronte iz Romunije, ki jih je objavil v knjigi spominov „Deseti paradiški otrok".

Naslovnica knjige Pavla Jelovčana.

Vabljeni k poslušanju oddaje, ki jo j pripravila mag. Monika Kokalj Kočevar:

 

28. 11. 2012 Bernard Trošt iz Podbrega pri Podnanosu

Bernard Trošt nam je v oddaji Moja zgodba zapustil dragoceno pričevanje o življenju na Primorskem, ki so ga zaznamovali trije totalitarizmi fašizem, nacizem in komunizem. Posledica so bile velikanske krivice, teror, negotovost in strah. Po besedah Bernarda Trošta, (ki je žal preminil septembra 2012) sta največ trpljenja povzročila revolucija in komunizem.

 

Bernard Trošt

 

Njegov oče Jožef Trošt je bil odgnan na prisilno delo v nemško taborišče. Bernardov starejši brat Jožef (1926), je bil najbolj izpostavljen. Mobiliziran je bil v italijansko vojsko, kjer je bil do kapitulacije Italije. Po vrnitvi domov so ga prišli iskat partizani, ki so ga obdolžili dezerterstva iz NOV in ga po nekaj dneh mučenja s še sedmimi drugimi žrtvami ubili v Mrzli rupi (Gornja Trebuša na sveti večer 1944.

 

Mesto umora žrtev v Mrzli rupi z označenim križem.

 

 

 

Smrtni list Vincenca Freliha, ene izmed žrtev v Mrzli rupi, z nekaterimi podatki o zadnjih urah usmrčenih, med katerimi je bil tudi Jožef Trošt.

Ker so se po vojni nadaljevala šikaniranja, poniževanja in izključevanja, sta Bernardova starejša sestra Marija in brata Anton in Ciril ilegalno prebegnila v tujino. Mati Marjeta Trošt jih je leta 1960 hotela obiskati, vendar ji okrajni ljudski odbor Gorica ni izdal potne listine: „...iz razlogov javne koristi..."

 

Dokument, ki zavrača izstavitev potne listine materi Marjeti Trošt.

 

Prisluhnite pretresljivemu pričevanju, ki ga je pripravila Majda Pučnik Rudl:

 

21. 11. 2012 Dve mednarodni konferenci o prisilni mobilizaciji v nemško vojsko

Kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije mag. Monika Kokalj Kočevar, je predstavila prvi mednarodni konferenci o prisilni mobilizaciji v nemško vojsko. Prva je bila v začetku meseca oktobra v Strasbourgu, druga pa 18. in 19. oktobra v Ljubljani.
Kokalj Kočevarjeva je v oddaji opozorila tudi na podobnosti sistemov germanizacije v deželah, ki jih je, ali jih je želel nemški okupator priključiti tretjemu rajhu (Alzacija, Lorena, tri pokrajine v Belgiji, deli Poljske, Luksemburg in slovenska Štajerska ter del Koroške in Gorenjska).

Konferenca  na  Univerzi v Strasburgu

V drugem delu oddaje pa lahko prisluhnete pričevanju gospoda iz Alzacije, ki je bil kot še ne 17 leten prisilno mobiliziran v nemško vojsko in poslan kot nemški vojak v topniško enoto pri Brežicah. Ob koncu vojne je bil zajet v Celju in nato se je konec avgusta preko Siska in Beograda smel vrniti domov v Francijo. Že septembra je sedel znova v šolske klopi in se vpisal v zadnji letnik pred maturo...

 

Razstava o prisilni mobilizaciji, Schirmek

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravila mag. Monika Kokalj Kočevar:

 

14. 11. 2012 Tragična usoda družine Kandare

Oddaja Moja zgodba tokrat ponuja vpogled v tragično usodo družine Kandare iz Starega trga pri Ložu. Oče Franc in mati Ivana sta imela devet otrok. Vojna, revolucija in povojno maščevanje zmagovalcev je družino zelo prizadela. Ubiti so bili oče Franc in šest bratov Janez, Franc, Peter, Albin, Stane in Alojzij. Ostala je mati Ivana s hčerkama Marijo in Ivano ter najmlajšim sinom Ludovikom.

Spominska stena družine Kandare

O okoliščinah tragičnih izgub, o bolečini in trpljenju družine je pričeval Ludovik Kandare, ki se mu je na koncu pridružil še njegov sin Franc. Ta je do konca osnovne šole (do leta 1969) še upal, da bo kak stric le še prišel domov.

Oddajo so zaključili s preprostim apelom, da iščejo svoje prednike in se jih spominjajo, da ponujajo novo možnost komunikacije s preprostimi besedami: „Mi iščemo svoje prednike in če kdo kaj ve o tem prosimo, naj nam pri tem pomaga."

 

Družina Ludovika Kandareja, na levi sin Franc.

Oddajo je pripravila Majda Pučnik Rudl.

31. 10. 2012 Prikriti odpor – dr. Blaž Torkar

V oddaji Moja zgodba je tokrat nastopil dr. Blaž Torkar, ki je avtor zanimive zgodovinske študije z naslovom "Prikriti odpor. Ameriška obveščevalna služba na Slovenskem med drugo svetovno vojno". Knjiga je pred kratkim izšla pri Celovški Mohorjevi družbi.

Delo se ukvarja z delovanjem ameriških vojaških in obveščevalnih misij na Slovenskem med drugo svetovno vojno. To je tema, ki je bila v uradnem zgodovinopisju do zdaj precej neraziskana. Delo temelji na ameriških arhivih, pa tudi iz domačih gradiv, hranjenih v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani. Avtor posbej analizira konflikt med OSS-om in partizanskim vodstvom v Sloveniji in Jugoslaviji. Knjiga je strokovno in znanstveno utemeljena, a hkrati razumljiva in vsebinsko privlačna tudi za nestrokovnega bralca.

 

Oddajo je pripravil Jože Dežman.