• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

12. 9. 2012 Vroče sledi hladne vojne - Janez Zdešar

V oddaji Moja zgodba smo v okviru mednarodnega projekta z naslovom Vroče sledi hladne vojne gostili duhovnika Janeza Zdešarja.

Dr. Janez Zdešar se je rodil 19. maja 1926 v Ljubljani. Po osnovni šoli v Marijanišču (1933-1938) je obiskoval klasično gimnazijo v Ljubljani, a jo je moral zaradi vojne opustiti v šestem letniku. Jeseni leta 1943 je vstopil med domobrance, po vojni pa doživel vrnitev s Koroškega in teharsko taborišče, iz katerega je 21. junija 1945 pobegnil (izmed enajstih domobrancev, ki so izvedli izpad, je bilo sedem med pobegom ubitih, rešili so se le štirje). Po nekajmesečnem skrivanju v Ljubljani je oktobra 1945 znova pobegnil v Avstrijo, kjer je v taborišču Lienz leta 1946 z maturo končal begunsko klasično gimnazijo. Jeseni je odšel v Briksen, kjer je bilo ljubljansko bogoslovje, od tam pa novembra v Rim, kjer je postal gojenec zavoda Germanik in študent na univerzi Gregoriana. V duhovnika je bil posvečen 10. oktobra 1952, študij v Rimu pa je sklenil tri leta pozneje z doktoratom. V letih 1956-1958 je bil kaplan v Wolfsbergu na Koroškem, leta 1958 pa je na željo škofa dr. Gregorija Rožmana odšel v Nemčijo kot prvi duhovnik za slovenske delavce. Začel je v Essnu in Oberhausnu v Porurju, leta 1961 pa odšel v München. Dve leti pozneje je postal delegat slovenskih izseljenskih duhovnikov. Kot večkratni predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov je bil odgovoren tudi za slovensko pastoracijo po Evropi. Leta 1993 se je upokojil.

 






 

Prisluhnite oddaji v kateri je predstavil svojo zgodbo prehodov državne meje med nekdanjo Jugoslavijo in Avstrijo.

Oddajo je pripravil Jože Dežman

5. 9. 2012 Vroče sledi hladne vojne - uvod

V oddaji Moja zgodba smo gostili v.d. direktorja Arhiva RS Jožeta Dežmana, ki je predstavil razstavo in dokumentarni film z naslovom Vroče sledi hladne vojne.

 

 

Gre za mednarodni projekt pri katerem sodelujejo Gorenjski muzej, Arhiv Republike Slovenije in Mohorjeva založba Celovec.  Razstava predstavlja predvsem posledice prehodov Slovencev čez železno zaveso med Slovenijo in Avstrijo ter dolgo soočanje z njenimi posledicami oz. preseganjem le-teh.

Ob tem je nastal tudi dokumentarni film z enakim naslovom. V prihodnjih tednih boste lahko slišali pričevanja oseb, ki so sodelovale v njem, prirejena za radijski medij.

Vabljeni k poslušanju:

Oddajo je pripravil Jože Dežman

29. 8. 2012 Alojz Tekavec

Alojz Tekavec je bil ob koncu vojne star 15 let, zaradi revolucije in povojnih izvensodnih pobojev pa je utrpel tragično izgubo očeta, sestre in dveh bratov.

Njegovega očeta, ki je bil kmet in vidovski župan in je zaradi skrbi za prebivalstvo užival velik ugled, so Daki in njegovi sodelavci ubili na njegovem domu, 23.4.1942. Proti koncu vojne, 5. maja 1945, se je družina Tekavec zatekla v sosednjo Avstrijo, v Vetrinj. Vrnjeni so bili v Teharje 30.5.1945. V Teharjah so zadnjič videli sestro Zofko, staro 21 let, ki je bila odgnana s skupino 80 žensk ter brata Jožefa, starega 23 let in Viktorja starega 19 let.

 

 

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravila Majda Pučnik Rudl:

 

Dokument, ki priča, da so tudi partizani imeli talce...

 

22. 8. 2012 Povojne migracijske izkušnje clevelandskih Slovencev - Jelka Piškurič

Tokrat lahko prisluhnete predavanju Jelke Piškurič z naslovom "Spomini življenja, Različne povojne migracijske izkušnje clecelandskih Slovencev", ki ga je imela na mednarodnem znanstvenem siimpoziju Represivne metode totalitarnih režimov, meseca maja v Mariboru.

V njem je mogoče slišati izjave ljudi, ameriških Slovencev, ki so tja prišli po 2. svetovni vojni. Njihove zgodbe se začenjajo v domovini, ki so jo morale zapustiti maja 1945.

Avtorica Jelka Piškurič:

Prisluhnite oddaji:

15. 8. 2012 Neurejenost množičnih grobišč - Marko Štrovs

 

V oddaji Moja zgodba smo tokrat gostili zadnjega vodjo vladne službe za vojna grobišča Marka Štrovsa, ki je spregovoril o neurejenosti množičnih grobišč v Sloveniji.

Zanimivost pogovora je nedvomno ta, da je Štrovs med drugim povedal, kako bi lahko mrtve, ki ležijo v množičnih grobiščih po vsej Sloveniji, pokopali za sorazmerno nizke stroške in v razmeroma kratkem času. Izkopati bi jih morala pogrebna služba in jih potem pokopati v zato pripravljenih kostnicah. Nekaj jih že imamo (v Slovenski Bistrici, Škofji Loki). Dokler pa bomo k temu problemu pristopali tako, da bomo pokope na vseh področjih administrativno zavirali in se ob odkopih „šli arheologijo" se ne bo zgodilo nič.

Zgledno urejena kostnica v Slovenski Bistrici

Štrovs opozarja, da se je policija v zadnjih letih tarnsformirala iz nekdanje represivke, ki je nadzorovala, kdo prižiga sveče na neurejenih množičnih grobiščih, v varuhinjo, ki preprečuje, da bi se zamolčana množična grobišča odkrila in uredila.

Prisluhnite pogovoru, ki ga je po izhodiščih Majde Pučnik Rudl s Markom Štrovsom posnel Jože Bartolj: