• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

21. 3. 2012 Igor Omerza in Hanzi Filipič

Igor Omerza je v arhivu ob iskanju gradiva o bombnih atentatih na Koroškem v sedemdesetih letih, našel vrsto dokumentov povezanih z imenom emigranta Janeza Topliška, ki se je že v 60. letih prizadeval za samostojno Slovenijo. Topliška so ob prehodu meje aretirali in ga zaradi posedovanja orožja obsodili na 14 let zapora (Tito je v gnili kraljevini zaradi enakega prekrška dobil 5 let zapora). Topliškova zgodba se konča na »begu« iz Stare Gradiške, v njegovem telesu je bilo več kot 20 krogel...

 

Igorja Omerzo in Mohorjevo Celovec zdaj toži Ferdinand Urbančič, ker je v knjigi Od Belce do Velikovca ali kako sem vzljubil bombo, ki zgornje dogodke obravnava, naveden kot sodelavec službe državne varnosti. Pravzaprav je sodnica že izdala začasno prepoved oglaševanja omenjene knjige, ki pa je bila po pritožbi umaknjena.

V oddaji je nekaj podatkov o knjigi in tudi razmislek o sodelavcih nekdanje službe državne varnosti UDBE.

Pogovor s publicistom Igorjem Omerzo in urednikom celovške Mohorjeve Hanzijem Filipičem je vodil Jože Bartolj.

14. 3. 2012 Poročilo 3 - Tone Rode in Mitja Ferenc

Založba Družina, Študijski center za narodno spravo in Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč so pripravili znanstveno srečanje avtorjev Poročila 3 Resnica in sočutje - ob tretji obletnici odkritja morišča in grobišča v rovu sv. Barbare v Hudi Jami, ki je bilo v ponedeljek, 5. marca 2012, v dvorani Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu.

Poročilo 3 Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2009-2011 z več kot dvajsetimi prispevki dokazuje, da so slovenske stroke vzpostavile vse standarde, ki so potrebni za raziskavo, ureditev, predstavitev prikritih morišč in grobišč ter tudi za temeljne premisleke o posledicah travmatskih bremen zločina in njihovem zdravljenju.

Avtorji prispevkov so v svojih nastopih predstavili bistvo svojih prispevkov in definirali cilje, ki so še pred njimi. S prispevki so sodelovali: Tone Rode, mag. Andreja Valič Zver, dr. Mitja Ferenc, mag. Črtomir Frelih, dr. Bojan Žalec, dr. Tomaž Erzar, Pavel Jamnik, Marko Prešeren, Doris Pahor, dr. Tomaž Zupanc, dr. Irena Zupanič Pajnič, Marko Štrovs, dr. Andrej Mihevc, Jože Jagrič in Jože Dežman.

Prisluhnete lahko uvodni predstavitvi direktorja založbe Družina Toneta Rodeta, ki je spregovoril o tem, zakaj se je njihova založba sploh odločila izdati Poročilo in pa v drugem delu še prispevku zgodovinarja dr. Mitje Ferenca.

 

 

 

Znanstveno srečanje je posnel Boštjan Smole, uredil pa Jože Bartolj.

 

 

7. 3. 2012 Poročilo 3 - Uvodna oddaja

 

V ponedeljek 5. marca je bila v Zavodu sv. Stanislava javna predstavitev Poročila 3, poročila Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2009 - 2011.

Na mini simpoziju je sodelovala večina od skoraj 20 avtorjev (Tamara Griesser Pečar, Jože Trontelj, Jože Dežman,Margarita Marija Dolinar, Jože Jagrič, Pavel Jamnik, Doris Pahor, Marko Prešeren, Andreja Valič, Bojan Žalec, Katarina Kompan Erzar, Tomaž Erzar, Marko Štrovs, Tomaž Zupanc, Irena Zupanič Pajnič, Draško Josipovič, Petra Leben-Seljak, Andrej Mihevc, Tomaž Podgoršek), ki so v kratkih rezimejih predstavili svoje raziskave iz omenjenega poročila.

Tokrat ste lahko prisluhnili uvodni oddaji s predsednikom omenjene komisije, z muzejskim svetnikom Gorenjskega muzeja, zgodovinarjem Jožetom Dežmanom. Z objavami pa bomo nadaljevali tudi v prihodnje.

Prisluhnite pogovoru, ki ga je z Jožetom Dežmanom vodil Jože Bartolj:

29. 2. 2012 Drago Milavec

Nekdanji policist Drago Milavec je obudil spomine na prve dni slovenske države leta 1991. Takrat je kot prvi slovenski uniformirani policist na novem mejnem prehodu Jelšane opravljal mejno kontrolo. Spominja se, kako so postavljali kontejner za mejno policijo in carinike, in vanj napeljevali telefonske zveze. Dogajanje na Jelšanah je vzbudilo zanimanje nekaterih tujih medijskih hiš, ki so dogajanje spremljale s svojimi poročevalci. Pripadniki jugoslovanske vojske so kasneje mejni kontejner "zaplenile" in odpeljale...

V svojem pričevanju se je Milavec spomnil tudi nekaterih drugih dogodkov v povezavi s slovensko osamosvojitvijo in vlogo policije pri njej.

Z Dragom Milavcem se je pogovarjal Jože Bartolj.

Prisluhnite posnetku pogovora:

23. 2. 2012 Angela Gotar in Frančiška Gorjup, obe roj. Kunaver

Oče je bil domobranec. Zato so komunisti družino Kunaver pregnali od doma v Serjučah št. 1, 2.11.1944. Pregnali so starša in vseh šest mladoletnih otrok. Tako so bili otroci brez lastne krivde prikrajšani za varno otroštvo in mladost.
Po pregonu od doma so se zatekli k sorodnikom v Domžale, ki so jih kljub že tako težkim razmeram sprejeli na svoj dom. V sobi v izmeri približno 10 m2 je živelo 10 ljudi.
Po končani vojni je bila družina v strahu, da jih bodo zmagovalci pobili, s čimer so jim tudi grozili. Zato so se starša in hčerki, stari 9 in 16 let, ob koncu vojne, 8. maja 1945, umaknili na Koroško, kjer so se v izjemno težkih razmerah prebijali dve leti. Ostali štirje otroci pa so po vojni morali živeti ločeno od staršev.
Januarja 1946 jim je Okrajno sodišče v Kamniku zaplenilo celotno premoženje, nato pa je aprila 1946 nekaj premoženja vrnilo otrokom, ki so ostali v domovini.
Na popolnoma izropan dom se je družina vrnila 2.5.1947.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravila predsednica komisije vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic Majda Pučnik Rudl.