• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

17. 9. 2013; Cvetka Hanuna o svoji družini

V Rovtah nad Logatcem so se 24. in 25. avgusta spominjali 20. obletnice postavitve farne spominske plošče, na kateri je zapisanih kar 218 imen po vojni pobitih domačinov. Temu so pridružili še obeležitev 70. obletnice domobranstva ter Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Praznovanje so začeli v soboto, s spominskim večerom in odprtjem razstave medvojnega in povojnega gradiva domačinov iz Rovt, nadaljevali pa v nedeljo s sveto mašo za pokojne, ki jo je daroval prof. Janez Juhant in priložnostno akademijo, pri kateri je zbrane nagovoril Janez Janša.

 

Glede na bolečo razdeljenost slovenskega naroda se organizatorji zavedajo, da sprave ni brez resnice, zato so z razstavo in priložnostnim programom želeli odstreti rovtarsko polpreteklo zgodovino in spregovoriti tudi o prizadevanjih, kako v luči prave resnice priti do vsenarodnega soglasja. Sestavni del dogajanja je bil spominski večer s kulturnim programom Domoljubnega zbora, pričevanjem dveh žena, ki sta po vojni ostali siroti in okroglo mizo, pri kateri so sodelovali Marta Keršič, Andrej Mihevc, Jože Olup in Jože Dežman.

Danes boste v oddaji Moja zgodba lahko prisluhnili pričevanju Cvetke Hanuna, rojene Praper, ki bo spregovorila o zgodovini njene družine. Njen oče Cveto Praper je bil namreč zadnji poveljnik domobranske postojanke v Rovtah, ki je od tam maja 1945 odšel najprej na Koroško nato pa v smrt v Teharje.

 

Slika iz poroke očeta in mame Cvetke Praper.

Prisluhnite pričevanju, ki ga je na okrogli mizi v Rovtah posnel p. Ivan Rampre:

10. 9. 2013, Jože Dežman pogovor o aktualnem dogajanju

V oddaji Moja zgodba je tokrat spregovoril muzejski svetnik Gorenjskega muzeja Kranja, zgodovinar Jože Dežman, ki je razmišljal o aktualnem političnem dogodku v Sloveniji.
Najprej se je dotaknil nameravane postavitve kipa vsem žrtvam umrlim v vojnah pri nas, ki naj bi stal na Južnem trgu v Ljubljani. Ideja spravnega obeliska, kot si jo je zamislila Spomenka Hribar je, po Dežmanovem mnenju, preživeta. Odkar odkrivamo in odkopavamo žrtve med in povojnega nasilja, smo se pridružili civiliziranemu svetu, ki z žrtvami deluje spoštljivo, kot naprimer v Srebrenici, Podsaharski Afriki, Južni Ameriki, kjer žrtve izkopavajo, identificirajo in pokopljejo na človeka vreden način.
Zaradi spomeniške „ihte" pa imamo po mnenju Jožeta Dežmana, danes v Kočevskem Rogu dva spomenika pod Krenom, ki stojita na napačnem mestu (kjer ni slovenskih žrtev), v Teharjah spomenik stoji na smetišču in če gledamo širše, je tigrovski spomenik na Cerju še vedno vsebinsko nedodelan in nefunkcionalen. Tako imamo že tri spomenike, ki še čakajo svoj epilog. Če bomo zdaj s 700 000 evri, ki so na voljo, urejali lokacijo na Južnem trgu, je že zdaj jasno, da sredstev za dokončanje ni dovolj. Po drugi strani pa je obljubljenih sredstev skorajda dovolj, da bi dokončali zgodbo iz Hude Jame, kjer imamo trupla umrlih shranjena v plastičnih zabojčkih...
Jože Dežman je v pogovoru omenil, da se moramo vprašati o prioritetah in v našem primeru je prioriteta, da množična grobišča lociramo, označimo in uredimo, kjer je mogoče žrtve izkopljemo in pokopljemo v primernih kostnicah.
Treba bi bilo tudi ponovno ustanoviti službo za vojna grobišča, ki jo je ukinil nekdanji minister Svetlik, kajti, kot pravi Dežman, kako bomo urejali vojna grobišča, če za to nimamo ustrezne ustanove?
Pogovor z Jožetom Dežmanom je posnel Jože Bartolj

3. 9. 2013, Znanstveni posvet ob 4. obletnici vstopa v Hudo jamo - Majda Pučnik Rudl in Marta Keršič, ter Jože dežman

Tokrat lahko prisluhnete dvema predavanjema z Znanstvenega posveta ob 4. obletnici vstopa v Hudo jamo pri Laškem.

Mag. Majda Pučnik Rudl in Marta Milena Keršič sta predstavili predavanje pod naslovom Otroštvo, ki ga ni bilo.

 

Muzejski svetnik Jože Dežman pa je spregovoril ob citatu Jožeta Pučnika iz leta 1998: "Neprestano moramo inovativno osmišljati temeljni problem in pri tem uporabljati skrajno razločno govorico."

 

Oddaji, ki jo je posnel Izidor Šček, lahko prisluhnete tudi v audio obliki:

27. 8. 2013, Marjan Pavletič - mobiliziranec v italijansko vojsko

»Prisega - giuramento, so rekli Italijani. Smo prisegli, ampak jaz v srcu nisem prisegel.«

Marjan Pavletič, doma iz Tolmina, se je rodil oktobra 1922 v Vidmu (Udinah). Z mamo je najprej stanoval v Trbižu, potem pa s tremi tetami in stricem odraščal v Volčah pri Tolminu.

Leta 1942 je bil vpoklican v italijansko vojsko, najprej je odšel v Asti, kjer je bil določen za telefonista, nato v francoske Alpe in nazadnje na Sicilijo. Služenje italijanski vojski je prebrodil z iznajdljivostjo in željo po tehničnem znanju. Dobro tehnično izurjen za diverzantske akcije se je iz italijanske vojske po kapitulaciji Italije septembra 1943, srečno vrnil domov.

Znanje je uporabil v partizanih kot vodja diverzantov v Furlaniji in Benečiji, pred tem pa je opravljal kurirsko delo v Gregorčičevi brigadi. Po šestih letih članstva v komunistični partiji je prejel partijski ukor in nato sam izstopil iz partije, ker ni želel delati razlik med drugače mislečimi.

 

Prisluhnite oddaji, ki jo je posnela Irena Uršič:

 

20. 8. 2013, Znanstveni posvet ob 4. obletnici vstopa v Hudo jamo - Boštjan Kolarič in Tomaž Erzar

Danes bomo spet prisluhnili prispevku iz znanstvenega posveta, ki so ga ob 4. obletnici vstopa v Hudo Jamo skupaj pripravili Študijski center za narodno spravo, Arhiv Republike Slovenije in Slovenski filmski arhiv. Na znanstvenem posvetu je sodelovalo 17 referentov, različnih strok, ki so vsak s svojega zornega kota osvetljevali pogled na fenomen povojni pobitih v Hudi jami pri Laškem.

Spet sta pred nami dve pričevanji Znanstvenega posveta ob 4. obletnici vstopa v Hudo Jamo pri Laškem. dvema predavanjema. Najprej je svoj prispevek pod naslovom Huda jama - primer genocida predstavil Boštjan Kolarič.

 

Zdaj pa bomo prisluhnili še predavanju prof. dr. Tomaža Erzarja o Pogojih odpuščanja.

 

Predavanja je v avdio in video obliki posnel Izidor Šček: