25. 7. 2021, Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 2. Možina, Piškurić
By mojazgodba on Avg 29, 2021 | In totalitarizmi | Pošlji odziv »
V začetku junija letos (2021) je v Parku vojaške zgodovine v Pivki potekal simpozij ob 80. letnici začetka druge svetovne vojne. Simpozij sta organizirala Študijski center za narodno spravo in Park vojaške zgodovine, na njem pa je sodelovalo 13 tujih in domačih referentov. Druga oddaja prinaša prispevka dr. Jožeta Možine in dr. Jelke Piškurić.
Dr. Jože Možina, foto: ŠCNR
Tokrat lahko v prvem delu oddaje prisluhnete dr. Jožetu Možini, novinarju RTV Slovenija, ki je predstavil članek z naslovom Slovenske politične sile ob napadu na Jugoslavijo.
V njem avtor navaja, da je od anšlusa v letu 1938, zlasti pa od okupacije Poljske med slovensko elito naraščalo prepričanje, da je vojna neizogibna tudi za Jugoslavijo. Vse politične grupacije so vojno dojemale kot veliko zlo, komunisti pa so v njej videli tudi priložnost za uresničitev svojih revolucionarnih namenov. Govorili so o vojni, ki naj bi oslabila svetovni imperializem in pospešila svetovno revolucijo.
Tako večinski katoliški kot liberalni tabor, je bil orientiran demokratično in prozahodno, medtem ko so bili komunisti podvrženi ideji sovjetske republike po stalinističnem vzoru. Po paktu Hitler-Stalin so v mesecih pred napadom na Jugoslavijo, komunisti sledili navodilom Kominterne ter ost propagande usmerili tudi proti zahodnim zaveznikom.
Izbruh vojne je pomenil velik šok za tradicionalne voditelje, ki so bili soočeni z dejstvom, da so okupatorji razkosali ozemlje Dravske banovine. Kmalu po okupaciji se je ta tabor ilegalno vojaško organiziral in ustanovil Slovensko ter Sokolsko legijo, ki sta, v povezavi z jugoslovansko begunsko vlado v Londonu, vršili vohunsko dejavnost za zahodne zaveznike in priprave na oborožen odpor, do katerega naj bi prišlo ob »ugodnem trenutku«, ko bi se fronte približale slovenskemu ozemlju. Komunistična partija je bila v tem času glede oboroženega upora pasivna. Vse pa se je spremenilo po nacističnem napadu na Sovjetsko zvezo. Komunisti so še istega dne, po direktivi Kominterne, razglasili oborožen upor proti okupatorju in z domoljubnimi parolami pritegnili velik del mladine, tudi liberalne in katoliške.
Že jeseni 1941 se je izkazalo, da so poglavitne tarče oborožene komunistične gverile slovenski ljudje, potencialni politični rivali, in le v manjši meri okupator. Slednji se je v Ljubljanski pokrajini, kjer se je slovenski razkol najprej razplamtel, v začetku držal ob strani, z vtisom, da mu medsebojno slovensko obračunavanje ustreza, kasneje pa partizanske gverile ni bil več sposoben uničiti. V poskusih le-tega je izvajal okruten teror nad civilnim prebivalstvom.
Dr. Jelka Piskurić, foto ŠCNR
V drugem delu lahko poslušate prispevek dr. Jelke Piškurić, sodelavke Študijskega centra za narodno spravo z naslovom »Ljubljana, prestolnica Slovenije, bo v kratkem zasedena«: Začetek druge svetovne vojne skozi prizmo časopisja.
Nov svetovni vojni spopad, ki je bil tlakovan s hitrim in agresivnim vzponom fašistične in nacistične ideologije, je ob koncu tridesetih let 20. stoletja postal neizbežen. Na cvetno nedeljo, 6. aprila 1941 je zajel tudi Kraljevino Jugoslavijo, ki so jo sile osi napadle brez vojne napovedi. Čeprav se je druga svetovna vojna v Evropi začela 1. septembra 1939 z napadom na Poljsko ter v letu 1940 zajela dobršen del Evrope, je napad Jugoslavijo zalotil dokaj nepripravljeno. Nemci in njihovi zavezniki so jo napadli z vseh strani ter brez večjega truda premagali slabo oboroženo jugoslovansko vojsko in zasedli vsa večja mesta. Kralj in vlada sta se 15. aprila umaknila v tujino, 17. aprila je bila podpisana brezpogojna kapitulacija. Ozemlje tedanje Dravske banovine, ki je obsegala večji del današnje Slovenije, so si razdelili nemški, italijanski in madžarski okupator, manjši del je dobila tudi Neodvisna država Hrvaška. V cilju uničenja slovenske narodne in kulturne identitete so v najkrajšem času začeli izvajati raznarodovalno politiko.
Avtorica v prispevku analizira časopisje, ki je sooblikovalo javno mnenje. Predstavljeno je obdobje od napada na Poljsko do napada na Kraljevino Jugoslavijo in prvih dni okupacije. Avtorica v prispevku pokaže, kako sta o dogodkih, ki so vodili v drugo svetovno vojno na Slovenskem, poročala zlasti vodilna časopisa tistega časa, liberalno Jutro in katoliški Slovenec. Skozi analizo virov prikaže, kako se je časopisje odzivalo na začetek in razvoj vojne v Evropi, na napad Jugoslavije in na zasedbo ozemlja s strani okupacijskih sil ter kako je poročalo v času neposredno po okupaciji. Prav tako skuša predstaviti dileme, pred katere so bili postavljeni Slovenci, ter splošen oris časa in notranjepolitičnih razmer. Za razliko od primorskih in koroških Slovencev, ki so se v vojni znašli že prej, se je večji del Slovencev z vrtincem druge svetovne vojne soočil šele z aprilsko vojno. Morda tudi zato tako politika kot posamezniki niso zmogli v popolnosti razumeti značaja te vojne in načrtov o uničenju posameznih narodov.
Prisluhnite oddaji, ki sta jo pripravili Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič:
Zaenkrat ni odzivov
Napiši komentar
« 1. 8. 2021, Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 3. Kladnik, Čoh Kladnik | 18. 7. 2021, Simpozij 80 let začetka 2. sv. vojne - 1. Tamara Griesser Pečar » |