• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

11. 12. 2016, Slovenija 25 let – Rupel, Pirnat in Puharjeva

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete prvemu delu okrogle mize, ki smo jo z ministri osamosvojitvene vlade pripravili na 22. rojstni dan Radia Ognjišče 298. novembra 2016. Slišali boste razmišljanje nekdanjega ministra za pravosodje in upravo dr. Rajka Pirnata, takratnega ministra za zunanje zadeve Dimitrija Rupla in ministrice za delo v tako imenovani Peterletovi vladi Jožice Puhar.
Novinarka in zgodovinarka Rosita Pesek je v knjigi Osamosvojitvena vlada zapisala: "16. maja 1990, dober mesec po prvih demokratičnih in svobodnih volitvah v Republiki Sloveniji, je bila izvoljena 27-članska osamosvojitvena vlada, pogosto imenovana tudi Peterletova oz. Demosova vlada. Predsedoval ji je 42-letni krščanski demokrat Lojze Peterle, v njej pa kar osem članov ni bilo iz vrst zmagovite koalicije. Po dveh letih vladanja je za vedno odšla v zgodovino. Za njo so ostali plebiscit, slovenska vojska, nova valuta - tolar, slovenska carina, slovenski potni listi, slovenska narodna banka, odprtost v svet, ki je Slovenijo mednarodno priznal, skratka - zapustila nam je samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo!"

Z uvodnim nekaj minutnim razmišljanjem je začel dr. Dimitrij Rupel, ki je položaj v vladi prevzel pri 44-letih. V času slovenske pomladi je bil med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze in njen prvi predsednik. V času ministrovanja je novo nastala država Republika Slovenija dosegla priznanje mednarodne skupnosti.

Doktor pravih znanosti Rajko Pirnat je naslednji, ki smo mu prisluhnili. Položaj ministra za pravosodje in upravo prevzel z 39-leti. Bil je član Slovenske demokratične zveze, poleg ministrske je v skupščini opravljal še poslansko funkcijo.

Poleg danes že pokojne ministrice za zdravstvo in družino Katje Boh, sta bili z Jožico Puhar diplomirano sociologinjo edini ženski v 27-članski vladi. Njena glavna skrb kot ministrice za delo je bilo poskrbeti za naraščajočo armado brezposlenih.

Prisluhnite posnetku oddaje, ki jo je pripravil Alen Salihović:

4. 12. 2016, Tomšičev simpozij – Valič Zver, Balažic

Simpozij posvečen Francetu Tomšiču, slovenskemu politiku in sindikalnemu voditelju ter kamniškemu častnemu občanu, je potekal konec septembra 2016. V okviru Socialnega tedna, ki ga je pripravila Socialna akademija so ga pripravili društvo Demos na Kamniškem, Društvo sv. Jakob, Krajevna skupnost Šmarca, Slovenska demokratska stranka in častna pokroviteljica Občina Kamnik. Na simpoziju so s svojimi predavanji nastopili uveljavljeni slovenski zgodovinarji, sociologi, ekonomisti in politologi.


dr. Andreja Valič Zver Foto: Tanja Dominko

Tokrat lahko prisluhnete dvema predavanjema. Najprej bo spregovorila direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver pod naslovom France Tomšič in njegov čas, nato pa še doc. dr. Milan Balažic o Prelomnem času slovenske demokratizacije in osamosvajanja in zgodovinski vlogi Franceta Tomšiča v njem.


Dr. Milan Balažic Foto: Tanja Dominko

Prisluhnite posnetku, ki ga je priskrbela Socialna akademija, oddajo pa je uredil Jože Bartolj:

27. 11. 2016, Novinarsko srečanje s komisijo za reševanje vprašanj prikritih grobišč

Tokrat lahko prisluhnete posneteku novinarske konference Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je bila v torek, 15. 11. 2016, na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, Sodelovali so: predsednik komisije dr. Jože Dežman, člana dr. Mitja Ferenc in Pavel Jamnik, ter tajnik Franci Stanonik.
Javnosti so predstavili dejavnosti in rezultate Republike Slovenije na področju urejanja prikritih vojnih grobišč. Prvenstveno v luči izvajanja lansko leto sprejetega Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev ter odločitvi Komisije in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o dokončnem izkopu posmrtnih ostankov žrtev iz Hude jame in njihovem dostojnem pokopu.

»Spomladi 2015 si nihče ne bi upal napovedati, da se bo glede reševanja vprašanje prikritih grobišč in morišč, naredilo toliko, kot se je od spomladi letošnjega leta. Vzrok za to je zakon o prikritih grobiščih in pokopu žrtev, ki nadgrajujejo programska načela komisije iz leta 2010,« je besedo povzel predsednik Jože Dežman.

Prisluhnite posnetku:

20. 11. 2016, Tomšičev simpozij – Prunk, Erčulj

V petek, 30. septembra 2016, je v dvorani krajevnega doma v Šmarci v organizaciji Društva Demos na Kamniškem, Društva sv. Jakoba, Socialne akademije in KS Šmarca potekal simpozij o Francetu Tomšiču, začetniku slovenske demokratizacije na političnem in sindikalnem področju. Njegov prispevek pri »novotrškem uporu« v Kamniku leta 1986, pri Litostrojski stavki leta 1987 in pri ustanavljanju prvih nekomunističnih političnih strank v letu 1989 je bil neprecenljiv.

 

Janko Prunk Foto: Tanja Dominko

Tokrat lahko prisluhnete dvema predavanjema. Prof. dr. Janko Prunk je spregovoril na temo: Ponovno rojstvo evropske socialdemokracije na Slovenskem, Jože Erčulj pa o vlogi Franceta Tomšiča v sindikalnem gibanju.

 

Za govornico Jože Erčulj foto: Tanja Dominko

Prisluhnite posnetku, ki ga je priskrbela Socialna akdemija, oddajo pa je uredil Jože Bartolj:

13. 11. 2016, Kranjski Demos – Vlasta Sagadin in Ivan Štular

V sklopu študijskega krožka "Kranjski Demos", ki se je ukvarjal s proučevanjem dogajanja v času osamosvajanja, spoznavamo nekatere vidne člane Demokratične opozicije iz Gorenjske. Tokrat lahko v oddaji Moja zgodba prisluhnete spominom Vlaste Sagadin, ki je v politko vstopila preko zavzemanja za ekologijo in pa nekdanjemu nakelskemu županu Ivanu Štularju.

Vlasta Sagadin: Foto Socialna akademija

Vlasta Sagadin je zanimanje za politiko in družbeno udejstvovanje pokazala že v srednješolskih letih, izraziteje pa se je angažirala leta 1988, ko je bila med ustanovnimi člani stranke Zelenih Slovenije. Leta 1990 je postala delegatka takratnega zbora združenega dela slovenske skupščine. Na lokalni ravni pa je bila med ustanovitelji DEMOSA Kranj, s čimer je prispevala k demokratizaciji in pluralizaciji občine Kranj. Leta 2000 se je s stranko Zelenih razšla in se priključila Novi Sloveniji.


Ivan Štular Foto: SLS

Ivan Štular je bil vse življenje družbeno precej aktiven. Pred odhodom k vojakom je bil predsednik aktiva Mladi zadružniki. Kar tri mandate je bil član sveta KS. En mandat je bil predsednik zadružnega sveta in en mandat predsednik Kmetijske zadruge Naklo v času nove zakonodaje. Od leta 1990 do konca leta 1994 je bil predsednik Krajevne skupnosti Naklo.
Od nastanka Občine Naklo leta 1994 do oktobra 2010 je bil kar štirikrat zaporedoma izvoljen za župana.
Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Dežman: