V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili spominom nekdanjega politika, poslanca, ekonomista, Izidorja Rejca, ki je tudi pesnik in pisatelj. V dveh delih pričevanja nam je spregovoril o svojem življenju, delu, politiki, ministrovanju, poslanskih letih ... njegovo pričevanje je iz nacionalne spletne zbirke spominskih izjav o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije Muzeja novejše zgodovine!

Izidor Rejc, foto: ARO

Izidor Rejc, rojen 5.novembra 1936 v Doleh nad Idrijo. Žena Helena, otroci Tadej, Sebastjan, Simona, Adriana, Dominika. Živi v Ljubljani. Univerzitetni diplomirani ekonomist. Kot prvi ekonomist v podjetju Alpina v Žireh je v tovarni prevzel računovodstvo. Čeprav ni bil član Zveze komunistov, je leta 1966 postal direktor. Podjetje se je uspešno razvijalo. Leta 1975 je pod političnim pritiskom odšel v Mercator in bil tam finančni direktor ter direktor Mercator blagovnega centra.

Oddajo je pripravil Jože Dežman.

Na sporedu je bil posnetek drugega dela okrogle mize ob 25. obletnici sprejetja Zakona o popravi krivic. Srečanje sta organizirala Študijski center za narodno spravo in Muzej novejše zgodovine Slovenije. Predstavili so delo Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic, ki ga lahko upravičeno štejemo med enega vidnejših uspehov s področja sprave in poprave krivic pri nas.

Kot je v prejšnjem delu povedal dr. Milko Mikola je bila pomanjkljivost Zakona o popravi krivic v tem, da ni vključeval preambole, v kateri bi bilo zapisano, zakaj je tak zakon potreben in kaj je bilo ozadje nastalih krivic, niti ni bilo jasno, za kakšne krivice gre in kdo jih je povzročil. Mikola vidi vzrok v težnji in zahtevi bivšega komunističnega sistema, da se nikjer jasno ne opredeli in poimenuje komunističnega nasilja. Vršilec dolžnosti generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za vojaško dediščino in nekdanji vodja Sektorja za popravo krivic in podporo žrtvam kaznivih dejanj Rok Janeza Šteblaja, je predstavil delo Sektorja za popravo krivic in Komisije, ki je reševala prispele vloge. Poudaril je, da hrani Sektor za popravo krivic obsežen arhiv, v katerem se nahaja okoli 36. 000 odločb, ki vsebujejo poleg vlog podrobnejše opise nastalih krivic, opise dogodkov, dokazila, dokumentacijo in pričevanja žrtev ter predstavljajo velik bazen za zgodovinske raziskave. Komisija je imela do zdaj 669 sej, za odškodnino pa je bilo do konca leta 2020 namenjenih okoli 127 milijonov evrov, pri čemer znaša npr. odškodnina za en mesec odvzema prostosti borih 146 evrov.

Rok Janez Šteblaj, (vse fotografije: ŠCNS)

V razpravo na okrogli mizi ob 25. obletnici sprejetja Zakona o popravi krivici so se zatem vključili tudi nekateri udeleženci srečanja in sicer publicistka Alenka Puhar, direktor Slovenskega šolskega muzeja Stane Okoliš in Boštjan Furlan, ki jim lahko prisluhnete v drugemu delu okrogle mize.

Alenka Puhar

Mag. Stane Okoliš

Boštjan Furlan

Oddajo sta pripravili Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.

Tokrat smo predvajali posnetek okrogle mize ob 25. obletnici sprejetja Zakona o popravi krivic, ki je v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Muzeja novejše zgodovine Slovenije potekala 18. oktobra 2021. Spregovorila sta dr. Milko Mikola, prvi vodja Sektorja za popravo krivic in pa dr. Jože Dežman, dolgoletni član Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic.

Simpozij v prostorih Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Uvodno razmišljanje je imel direktor Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaž Ivešić.

Dr. Milko Mikola je predstavil kratek historiat, časovni okvir in okoliščine nastajanja zakona o popravi krivic. Spregovoril je o težavah na katere so naleteli upravičenci, ki so jim bile kršene človekove pravice in osebne svoboščine ter o prizadevanjih posameznikov in institucij, da bi žrtvam nastale krivice vsaj delno popravili. Pri tem je šlo za tisoče in tisoče ljudi, ki so bili prizadeti, Komisija je do zdaj obravnavala blizu 36. 000 vlog in tako vsaj delno poravnala krivice žrtvam in njihovim svojcem.

Dr. Milko Mikola

V drugem delu oddaje smo prisluhnili Jožetu Dežmanu, direktorju Muzeja novejše zgodovine Slovenije in dolgoletnemu članu Komisije Vlade Republike Slovenije za izvajanje Zakona o popravi krivic.  Ta zakon lahko upravičeno štejemo med enega vidnejših uspehov s področja sprave in poprave krivic. Komisija je do danes izdala skoraj 36.000 odločb, na podlagi katerih je bilo izplačanih okoli 127 milijonov evrov odškodnin. Kljub uspehom pa se tudi pri njenem delu kaže dvojnost slovenske zgodbe pri vzpostavljanju tranzicijske pravičnosti, saj so zaradi zamujenih prvih let, ko je bilo delo komisije tako rekoč ohromljeno, številni upravičenci umrli, preden so dočakali možnosti za popravo krivic.

Dr. Jože Dežman

Okroglo mizo je povezoval Renato Podbersič, sodelavec SCNR.

Dr. Renato Podbersič

Oddajo sta za predvajanje pripravili sodelavki Študijskega centra za narodno spravo Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.

V prvi oddaji Moja zgodba v letu 2022 ste lahko prisluhnili posnetku iz našega arhiva. Julija lani (2021) je umrl frančiškan p. Pashal Gorjup. Gostili smo ga v svetonočnem programu leta 2011, posnetek pogovora pa v celoti še ni bil objavljen. Tokrat smo ga pripravili za oddajo Moja zgodba, saj v njem p. Pashal obuja spomine na svojo mladost, pa tudi takratna božična praznovanja.

Pater Pashal Gorjup je bil kot France Gorjup rojen 1. decembra 1933 v vasi Pogled, župnija sv. Martina, Moravče, v Red manjših bratov je vstopil leta 1949 kot brat. Po služenju vojaškega roka je septembra 1956 opravil prve zaobljube. Slovesne, večne zaobljube je imel leta 1960, zatem pa je kot zakristant, vrtnar in kasneje diakon, ki se je veliko ukvarjal z ministranti deloval na različnih frančiškanskih postojankah. V duhovnika je bil posvečen 8. aprila 1993. Bil je velik častilec nebeške matere Marije, predan vzgojitelj in vseskozi jasličar.

P. Pashal Gorjup (2013), foto: Jože Bartolj

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Bartolj:

Tokrat ste lahko prisluhnili posnetku iz našega arhiva. Primorski duhovnik Jožko Kragelj, ki je umrl leta 2010 je obudil spomine na svoje zaporniške božiče. Posnetek, ki je nastal pred 20 leti in v celoti še ni bil objavljen preseneča s svojo bistrino. Zdi se kot bi nas g. Kragelj nagovarjal iz onstranstva.

Jožko Kragelj je bil pisatelj, publicist, prevajalec in duhovnik, rojen leta 1919 na Modrejcah. V duhovnika je bil posvečen med drugo svetovno vojno, leta 1942, v Gorici. Najprej je deloval v Idriji, kjer se je veliko ukvarjal z otroki, zatem je bil do leta 1948 župnik na Livku. Tam so ga aretirali, zaprli in na sodnem procesu "zaradi protinarodnega delovanja" obsodili na smrt. Smrtno obsodbo so kasneje sicer razveljavili, kljub temu pa je po krivici v ječi odsedel sedem let in pol, od tega več kot leto v samici. Po prihodu iz zapora je deloval v Velikih Žabljah, Brjah, Vrtojbi in Podkraju ter tudi poučeval na vipavski zasebni gimnaziji.

Naslovnica knjige Moje celice

Svoje spomine na leta v zaporu je opisal v knjigi Moje celice. Posnetek, ki mu lahko prisluhnete, je nastal leta 2002, ko je obhajal biserni mašniški jubilej.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Bartolj: