• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

24. 10. 2012 Vroče sledi hladne vojne – Janez Arnež, Andreja Klasinc Škofljanec, Tadej Cankar in Gregor Jenuš

Cikel Vreče sledi hladne vojne smo zaključili z oddajo v kateri nastopajo Janez Arnež, Andreja Klasinc Škofljanec, Tadej Cankar in Gregor Jenuš, druži pa jih tema o arhivih. Zadnji trije so arhivarji Arhiva Republike Slovenije. Gre za štiri raznorodna pričevanja, ki jih združuje arhivsko gradivo. Tega je varovati in gradivo ponuditi uporabnikom, ne pa uničevati, kot se delu gradiva zgodilo tik pred osamosvojitvijo.

Dr. Janez Arnež ustanovitelja inštituta Studia Slovenica


Janeza Arneža druži z Andrejo Klasinc Škofljanec urejanje najobsežnejšega arhiva slovenske emigracije, Studia Slovenica. Arnež nam je zaupal, kako je zbrano gradivo uspel prepeljati v Slovenijo, Klasinc Škofljančeva pa je predstavila delovanje slovenske šole na Koroškem od leta 1945 do odhoda v Argentino. Nova Jugoslovanska oblast nad tem ni bila navdušena, begunci pa so se s tem nevede pripravljali na življenje z znanim rekom, da več veljaš, več kot znaš.

 

Andreja Klasinc Škofljanec avtorica Vodnika po arhivskem gradivu Studia Slovenica.

Tadej Cankar je predstavil ogromen korpus gradiva o slovenski emigraciji, ki ga je zbrala nekdanja Služba državne varnosti. Gre za 80.000 dosjejev. Zakaj je bilo oblasti to tako pomembno in zakaj se je emigracije „bala“ pa lahko slišite v Cankarjevem prispevku.

 

Arhivar Tadej Cankar o 80 tisoč dosjejih, ki jih je imela SDV o slovenski emigraciji.

Gregor Jenuš je kot zadnji spregovoril o položaju Nemcev v Mariboru, ki so po 1. svetovni vojni postali manjšina. Ahivi nas opozarjajo, da je treba tudi tisto, kar je bilo s slovenske strani hudega storjeno, priznati.

Dr. Gregor Jenuš o vprašanjih mariborskih Nemcev.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Dežman:

17. 10. 2012 Vroče sledi hladne vojne – Družini Mertelj in Toplak

V oddaji Moja zgodba je v ciklu Vroče sledi hladne vojne, ki ga skupaj pripravljajo Gorenjski muzej, Arhiv RS in Celovška Mohorjeva družba nastopil Lojz Mertelj iz Srednjega vrha, ki je opisal kako so njegovo družino 30. septembra leta 1947 nasilno preselili iz njihovega doma na področje občine Kočevje, kjer naj bi naselili prazne domačije, ki so jih zapustili kočevski Nemci. Imeli so dve uri časa, da so si spakirali najnujnejše in nato so celo družino, ki je imela 8 otrok z vlakom izselili. Lojz Mertelj pravi, da jih najbolj boli, ker nikoli niso izvedeli, zakaj so bili nasilno izseljeni, kaj so zagrešili, da sta jih takrat 30.9. 1947 ob 5.h zjutraj, na domu zbudila dva v usnje oblečena UDBOvca in jih brez kakršnih koli papirjev, „v imenu naroda", izselila.

 

Lojz Mertelj pred družinsko hišo v Srednjem vrhu.

 

Drugo pričevanje je podal Jože Dežman, ki se je ob proučevanju brezijanskih votivov, leta 1996 srečal s sliko, ki jo je tja prinesla družina Strle. Tega je Mariji Pomagaj posvetila Katarina Serbinek, rojena Toplak iz Avstralije. V noči iz 12. na 13. maj 1945 so namreč partizani v vasi Zlatoličje pri Ptuju ubili tri člane družine Toplak, dva brata in sestro. Četrti brat je ranjen pobegnil in ko se vrnil iz bolnišnice so ga pozvali na komando v Ptuj, kjer je leta 1946 izginil. Peti brat, sicer partizan, je bil leta 1949 obsojen protikomunističnega delovanja in ustreljen. Njegov grob je neznan. Katarina Skrbinek, prav tako partizanka, je bila leta 1946 obsojena na 20 let zapora zaradi protikomunističnega delovanja, odsedela je 7 let. Zaradi nadzora tajne policije je kasneje emigrirala v Avstralijo.

 

Jože Dežman na Brezjah z votivno sliko slikarja Štefana Hauka.

 

Vabljeni k poslušanju oddaje, ki jo je pripravil Jože Dežman.

 

10. 10. 2012 Vroče sledi hladne vojne - Hanzi Filipič, Mohorjeva Celovec

Poslušate lahko novo nadaljevanje o Vročih sledeh hladne vojne, kot nosi naslov cikel oddaj, ki govori o prehodih državne meje pod totaliarizmom. Tokrat je spregovoril urednik celovške Mohorjeve Hanzi Filipič, ki je odkril kako je UDBA nekoč nadzorovala delovanje njihove založbe in kako je znani slovenski pisatelj Drago Jančar končal v zaporu, ker je kupil eno od njihovih knjig.







Objavljamo tudi dva dokumenta tajne službe UDBE, ki pričata o nadzoru nad emigranti.

 

 

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Dežman:

3. 10. 2012 Vroče sledi hladne vojne - Tragične posledice ilegalnih prehodov

Tokrat lahko prisluhnete trem pričevanjem o ilegalnih prehodih nekdanje državne meje, ki so se za protagoniste tragično končali.

Prvi pričevalec je voditelj oddaje Jože Bartolj, ki je bil v letih leta 1988/89 na služenju vojaškega roka v Vipavi in Sežani. Obmejni vojaki so spomladi 1989 v času, ko se je v Sloveniji „dogajalo demokratično vrenje“ na meji pri Fernetičih še streljali na civiliste (ilegalne prebežnike iz daljnega vzhoda) in enega tudi ubili.

Drugi primer je iz leta 1959. Opisuje ga koroška Slovenka Herta Malle, ki je bila kot petletna deklica priča tragični smrti dveh hrvaških otrok, ki sta na poti čez mejo pri Ljubelju zmrznila.

 

 

Tretji primer izpričuje dokument iz junija leta 1945, ki dokazuje kako so se trije domobranci (Martin Jazbec, Justin Pohleven in Anton Marolt), ki niso bili vrnjeni jugoslovanskim partizanom, skrivoma čez Stol vrnili v domovino. Zajela jih je patrulja KNOJa in jih na Javorniškem Rovtu likvidirala.

 

Ta oddaja dokazuje, da je na jugoslovanski meji od leta 1945 do osamosvojitve padlo več civilnih žrtev kot ob Berlinskem zidu.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Dežman

26. 9. 2012 Vroče sledi hladne vojne – družina Brodar iz Hrastja pri Kranju

Prisluhnete lahko pričevanju Vere Rupar, rojene Eržen, hčerke Jožeta in Slavice (rojene Brodar) Eržen iz Huj pri Kranju. Predstavila je zgodbo prehodov državne meje med nekdanjo Jugoslavijo in Avstrijo svojega strica Marjana Brodarja (roj. 1927). Ta se je še kot mladoleten priključil domobrancem, bil vrnjen s Koroške in nato kot mladoletnik izpuščen iz Škofovih zavodov v Ljubljani.
Vrnil se je na svoj dom, kjer pa ga je takoj aretirala policija. Po drugi aretaciji je pobegnil v Avstrijo in se od tam trikrat vrnil v domovino. Pri tretjem prehodu je bil izdan. Milica ga je v Šenčurju pri Kranju obkolila. Da komunističnim oblastem ne bi padel v roke, si je sodil sam 2. maja 1948.
Oblast je naredila veliko čistko in zaprla vse pri katerih se je Marjan Brodar oglasil. Štiri ljudi so obsodili celo na smrt...

 

 

Več o tem v oddaji v pričevanju Vere Rupar.

Oddajo je pripravil Jože Dežman.