• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

22. 8. 2012 Povojne migracijske izkušnje clevelandskih Slovencev - Jelka Piškurič

Tokrat lahko prisluhnete predavanju Jelke Piškurič z naslovom "Spomini življenja, Različne povojne migracijske izkušnje clecelandskih Slovencev", ki ga je imela na mednarodnem znanstvenem siimpoziju Represivne metode totalitarnih režimov, meseca maja v Mariboru.

V njem je mogoče slišati izjave ljudi, ameriških Slovencev, ki so tja prišli po 2. svetovni vojni. Njihove zgodbe se začenjajo v domovini, ki so jo morale zapustiti maja 1945.

Avtorica Jelka Piškurič:

Prisluhnite oddaji:

15. 8. 2012 Neurejenost množičnih grobišč - Marko Štrovs

 

V oddaji Moja zgodba smo tokrat gostili zadnjega vodjo vladne službe za vojna grobišča Marka Štrovsa, ki je spregovoril o neurejenosti množičnih grobišč v Sloveniji.

Zanimivost pogovora je nedvomno ta, da je Štrovs med drugim povedal, kako bi lahko mrtve, ki ležijo v množičnih grobiščih po vsej Sloveniji, pokopali za sorazmerno nizke stroške in v razmeroma kratkem času. Izkopati bi jih morala pogrebna služba in jih potem pokopati v zato pripravljenih kostnicah. Nekaj jih že imamo (v Slovenski Bistrici, Škofji Loki). Dokler pa bomo k temu problemu pristopali tako, da bomo pokope na vseh področjih administrativno zavirali in se ob odkopih „šli arheologijo" se ne bo zgodilo nič.

Zgledno urejena kostnica v Slovenski Bistrici

Štrovs opozarja, da se je policija v zadnjih letih tarnsformirala iz nekdanje represivke, ki je nadzorovala, kdo prižiga sveče na neurejenih množičnih grobiščih, v varuhinjo, ki preprečuje, da bi se zamolčana množična grobišča odkrila in uredila.

Prisluhnite pogovoru, ki ga je po izhodiščih Majde Pučnik Rudl s Markom Štrovsom posnel Jože Bartolj:

 

8. 8. 2012 Stanko Mrlak - mobiliziranec v nemško vojsko

Stanko Mrlak iz Žirov je bil vpoklican v enoto RAD 13.1. 1943. Najprej je bil poslan v Altmunster, kasneje v Breslau in naprej v zahodno Francijo. Med stražarsko službo v Franciji je spoznal feldmaršala Rommla (na sliki). Ta dogodek tudi opisuje v svojem pričevanju, ki mu lahko prisluhnete.

Do kapitulacije Nemčije je bil na položajih v Franciji, nato pa prepeljan prek zbirnega taborišča Marseille v Slovenijo, kjer je bil zaprt v Radovljici. Domov je prišel 12. Avgusta 1945.

 

 

Oddajo je pripravila Monika Kokalj Kočevar.

 

1. 8. 2012 Franc Konc - mobiliziranec v nemško vojsko

 

Franc Konc iz Čirč pri Kranju (1922) je bil vpoklican v delovno službo in delal pri kmetih na Tirolskem ter pri kmetu in hotelirju pri Badkleinkircheimu. Tu je spoznal generala von Stauffenberga (na sliki), ki je sodeloval pri napadu na Hitlerja 20. aprila 1944. Ta je hodil na turistično kmetijo na počitnice.

Franc Konc je bil konec l. 1944 vpoklican v nemško vojsko. Služil je v Franciji. Po zajetju je bil v različnih ujetniških taboriščih. Nazadnje se je julija prek Marseilla vrnil v Slovenijo, kjer je bil zaprt v Begunjah. Domov je prišel avgusta 1945.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravila Monika Kokalj Kočevar:

25. 7. 2012 Prisilni izgon družine - Kristjan Andrej Robič

Tokrat bomo v oddaji Moja zgodba predstavili usodo družine Robič iz Srednjega vrha nad Kranjsko Goro, ki je bila prisilno izgnana od doma 25. julija 1949. Devet članov družine: oče Franc, mati Helena in sedem otrok, starih od 4 do 22 let, se je moralo v dveh urah pripraviti na odhod. Izselili so jih v vas Mlake pri Kočevski reki.

Ljudska milica je zgodaj zjutraj obkolila njihov dom in dva najbližja soseda sta jih z lojtrnim vozom odpeljala do Kranjske gore, odkoder so jih v živinskih vagonih odpeljali do Kočevja. Očeta so nato obsodili na prisilno delo v taborišču Ferdreng. Na svoj dom so se lahko vrnili šele 25. marca 1951, po letu in osmih mesecih izgnanstva.

 

Kristjan Andrej Robič pričuje o 63 letnici izgona svoje družine.

 

Ob primeru družine Robič lahko prisluhnete tudi nekoliko podrobnejši predstavitvi represivnih izgonov celih družin. Več o tem je napisal dr. Milko Mikola v knjigi: „Dokumenti in pričevanja o povojnih izgonih prebivalstva v Sloveniji". Knjigo je leta 2009 izdal Študijski center za narodno spravo.

Oddajo je pripravila Majda Pučnik Rudl: