Tags: jezus kristus

128. oddaja: Ambrozij Milanski o dveh krstih

Ambrozij Milanski (ok. 337 -397), krščen teden dni pred prejemom škofovskega posvečenja, Avguštinov krstitelj, skkupaj z njim eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov, predstavlja dva krsta, Janezovega in Jezusovega, krščanskega. more »

111. oddaja: Zenon Veronski odkriva novokrščencem njihov horoskop

Zenon Veronski († 371), po rodu iz severne Afrike, je po učiteljski karieri postal menih, dokler ga niso leta 362 izbrali za veronskega škofa. Najstarejši podatki o njem izvirajo iz pisem Ambrozija Milanskega. Ohranjenih je okoli 90 njegovih govorov. Posebej je zanimiv govor, v katerem razlaga, kakšen horoskop smejo uporabljati novokrščenci. more »

102. oddaja: Poljubi Besede pri Origenu

Origen (ok. 185–253) je bil po rodu iz Aleksandrije, zadnja desetletja pa je preživel v Cezareji v Palestini. Velja za enega najpomembnejših teologov antičnega krščanstva, še posebej pa se je odlikoval v razlagi Svetega pisma, v katerem je razbiral različne ravni pomena: od dobesednega do duhovnega. Postavil je temelje krščanskemu razumevanju enigmatične svetopisemske knjige Visoka pesem, o kateri se je poleg dveh homilij za katehumene ohranil tudi Rufinov latinski prevod njegovega grškega komentarja. V uvodu razlaga načine zgodovinskega, ekleziološkega in osebnega branja te pesnitve, v kateri se zrcali skrivnost ljubezenskega odnosa med Cerkvijo in Kristusom ter človeško dušo in Božjo besedo; to ponazori že v prvem poglavju komentarja, ko razlaga vrstico Poljublja naj me s poljubi svojih ust (Vp 1,2). more »

28. oddaja: Atanazij o večni Besedi

Sv. Atanazij Aleksandrijski (ok. 297 – 373) Škof Aleksander ga preseneti kot dečka, ko se igra škofa, in ga vzame v šolo. Ko Aleksander umira, ga hoče imeti ob sebi, čeprav je pobegnil, ker se je bal, da ga bodo imenovali za njegovega naslednika. more »

24. oddaja: Avguštin: Objemi Boga Ljubezen

Najpomembnejše teološko delo sv. Avguština (354-430) je obširna razprava O Trojici, ki jo je s presledki pisal več kot dvajset let. Ko premišljuje o tej največji skrivnosti naše vere, izhaja iz Svetega pisma, upošteva vse,kar je mogel prebrati pri svojih predhodnikih, potem pa doda svojo dialektično prodornost in psihološki uvid. Najbolj je izviren, ko najde sledove Trojice v človeku, saj je ta ustvarjen po podobi Boga, Bog pa je Trojica. more »