Fortunacijan Oglejski (ok. 300 -370), eden najstarejših oglejskih krščanskih avtorjev, je odkritje 21. stoletja. Leta 2012 je Lukas Dorfbauer v digitaliziranem rokopisu kölnske stolnice prepoznal njegovo Razlago evangelijev. Na kratko smo ga že predstavili, a kot bližnjemu sosedu se spet vračamo tik pred svetoletnim romanjem ljubljanske nadškofije, ki bo 22. marca. V pričujoči katehezi bomo prisluhnili njegovi razlagi evangelija 5. nedelje med letom o čudežnem ribolovu.

Rokopis Fortunacijanove Razgale evangelijev iz kölnske stolne knjižnice si lahko ogledate na tejle povezavi.

Tukaj pa lahko prisluhnete okrogli mizi z najditeljem rokopisa prof. Dorfbauerjem od izidu slovenskega prevoda leta 2021.

Kateheza je bila na sporedu 8. marca 2025 ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera. Pripravil jo je br. Miran Špelič OFM.

Na tej povezavi je besedilo pri katehezi prebranega odlomka v formatu PDF.

Na tej povezavi pa je stran rokopisa s tem istim besedilom, od rimske številke VIIII dalje. Poskusite prebrati, saj ni tako težko.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek kateheze v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tukaj pa katehezo lahko neposredno poslušate.

Fortunacijan Oglejski

Kako bo Peter lovil odslej …

Razlage evangelijev (L.9-12)

9. [Lk 5,1-4] Zgodilo se je, ko je množica pritiskala nanj, da bi poslušala Božjo besedo, on pa je stal ob Genezareškem jezeru in zagledal dva čolna in tako dalje. Jezus je stopil v enega Simonovih čolnov in ga prosil, naj odrine malo od obale. Dva čolna prikazujeta dve občestvi ljudstev, eno izmed Judov in drugo izmed poganov, ki sta dve poklicanosti. Naposled se vkrca v čoln Simona, katerega je napravil za vodjo oznanjevanja [princeps praedicationis] in ga poslal k obrezanim. Odrini malo od obale, to je, da na začetku ni govoril v globokem slogu [profunde loqui], ampak tako, da so ga lahko razumeli tudi tisti, ki so ostajali še v zemeljskem življenju [conversatio]. Tudi če je govoril v prilikah, jih je razložil. Nato pa, ko je dvignil duše poslušalcev od zemeljskega življenja, je rekel: Odrini na globoko, to je, začel je razkrivati višje in globlje skrivnosti. Vrzi svoje mreže za lov, se pravi, potem ko so prejeli oznanjevanje. Mreže so namreč oznanjevanje besede; na morju, na svetu; za lov rib, se pravi ljudi, ki jih je preko oznanjevanja privedel do verovanja iz globine morja kot iz prepada, se pravi iz skrajne teme, in jih pripeljal do zveličanja.

10. [Lk 5,5-6] Simon mu je odgovoril in rekel: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli, a na tvojo besedo bom vrgel svoje mreže.« Vso noč, ker je bila zares noč in tema in duše vseh so bile oslepljene. A na tvojo besedo bom vrgel mreže, to je, ubogal bom tvoj ukaz. Vrgel je mrežo in ujel veliko množino rib, to je tiste, ki so se zbrali iz vseh ljudstev. Preko apostolskega oznanjevanja je množica verovala po Odrešenikovem trpljenju. Mreže so se trgale: prikazal je tudi bodoče krivoverce, ki so svojevoljno raztrgali pravo oznanjevanje in si izmislili nove nauke, kot da bi padli nazaj v svet. Za vsakogar, ki ni znotraj mreže, je nujno, da se vrne v morje. Prav tako prikazuje, da so bili ljudje znotraj Cerkve, potem pa, ko so pretrgali oznanjevanje, so odšli, postali krivoverci in se zapletli v posvetne stvari, kot da bi izstopili iz Cerkve v svet.

11. [Lk 5,7] In napolnili so oba čolna, tako da sta se potapljala. To, da sta bila dva čolna napolnjena z množico rib, tako da sta se potapljala, prikazuje razlog [rationem] za dve poklicanosti. Tako da sta se potapljala: potopiti namreč ni nič drugega kot biti krščen. Navada in učenje Cerkve sta namreč takšna, da se Božji otroci, ki pridejo k njej, ponovno rodijo v duhovnem pomenu [spiritaliter] po prerojenju v vodi. To pomeni torej: Tako da sta se potapljala, to je, da se dajo krstiti. Ker je bil Jezus tam v čolnu, moramo nujno razumeti, da je Jezus, to je naš Odrešenik, zmeraj v čolnu, to je v Cerkvi. V njegovem imenu so krščeni vsi, ki pridejo k Cerkvi.

12. [Lk 5,8-10] Ko je Simon to videl, je padel Jezusu pred noge. Prosil ga je, rekoč: »Pojdi od mene, Gospod.« Pojdi od mene, Gospod, ne smemo razumeti kar tako (tj. dobesedno), ampak da je (Peter) menil, da ni vreden slediti njegovim čudežem. Zato prosi odpuščanja za svoje grehe in pravi, da ni vreden, da bi bil lahko poslan za tolikšno oznanjevanje. To je storil tudi Mojzes, rekoč: Nisem vreden, da bi me poslal k svojemu ljudstvu, Izraelovim sinovom. To je tudi, kar reče Salomon: V začetku svoje molitve je pravični sam svoj tožnik. Zato torej tudi Peter reče, da ni vreden. Mnogo bolj so namreč vredni tisti, ki zase menijo, da so nevredni. Pravi: Ker sem grešen človek! Toda osupnil je nad ulovom rib, ki so jih zajeli: medtem ko se torej čudi, je izbran za to oznanjevanje. Reče mu: Ne boj se! Odslej boš oživljal ljudi. Izbran je bil ribič, ki je do tedaj lovil ribe v morju; poslan je v svet z oznanjevanjem in začne loviti ljudi, se pravi, vleči iz sveta, da bi jih oživil po krstu z vodo in po Svetem Duhu. Zato je rekel: Oživljal boš ljudi.

Prevod Doroteja Novak.