Barnaba je bil levit s Cipra, ki je po neznanem spletu okoliščin prišel v Jeruzalem, se tam srečal s porajajočo se prvo krščansko skupnostjo in v njej dobil vidnejše mesto oznanjevalca. Od tam je šel proti Antiiohiji, kjer se mu je pridružil novospreobrnjeni Pavel. Tega je tudi pripeljal med apostole. Kar nekaj potovanj sta opravila skupaj, potempa se je Barnaba vrnil na Ciper, kjer je umrl mučeniške smrti.

Pismo, ki je zgolj pripisano Barnabu, pa je okoli leta 100 napisal neznani avtor, najverjetneje iz Aleksandrije, najverjetneje tudi judovskega porekla, vendar je očitno, da je prelomil z judovstvom. Prvi del pisma namreč dokazuje, da je prava zaveza sklenjena šele v Kristusu s kristjani. V drugem delu, iz katerega imamo pred seboj odlomek, pa je klasična judovska moralna kateheza s podobo o dveh poteh, ki ju tu imenuje pot luči in pot teme. Slednja ni zgolj grožnja, pač pa predvsem klic k spreobrnjenju in oklenitvi novega, krščanskega načina življenja.

Delo sodi v sklop spisov t.i. apostolskih očetov. To so prvi krščanski spisi po Svetem pismu, ki razodevajo vero in življenje prvih kristjanov.

Kateheza je bila na sporedu v sredo 11. junija 2014 ob 20h.

Spodnje besedilo iz Psevdo-Barnabovega pisma je na voljo tudi v formatu PDF.

Tu je na voljo posnetek oddaje v formatu MP3 za prenos (desni klik in "shrani kot").

Tu spodaj pa boste lahko oddajo tudi neposredno poslušali.

- ~ - ~ - ~ -

PSEVDO-BARNABOVO PISMO

(18-21)

18. Preidimo k drugemu spoznanju in nauku. Dve poti nauka in oblasti sta, pot luči in pot teme, razlika med njima je pa velika. Nad eno so namreč postavljeni Božji angeli, ki prinašajo luč, nad drugo pa Satanovi angeli. Prvi je Gospod od vekomaj do vekomaj, drugi pa vladar sedanjega krivičnega časa.

 

19. Pot luči je tale. Kdor hoče hoditi pot do določenega kraja, naj se podviza s svojimi deli. In spoznanje, ki nam je dano, da hodimo po tej poti, je takšno.

Ljubi Njega, ki te je ustvaril; boj se Njega, ki te je izoblikoval; dajaj slavo Njemu, ki te je odrešil smrti. Bodi preprostega srca in bogat v duhu. Ne druži se s tistimi, ki hodijo po poti smrti. Sovraži vse, kar ne ugaja Bogu. Sovraži vsako hinavščino. Ne zanemarjaj Gospodovih zapovedi.

Ne povzdiguj samega sebe, ampak bodi ponižen v vsem. Ne hlepi po slavi. Ne delaj slabih naklepov proti bližnjemu. Ne dopusti svoji duši predrznosti.

Ne nečistuj, ne prešuštvuj, ne skruni dečkov. Naj ne pride Božja beseda iz tvojih ust vpričo nečistih ljudi. Ne bodi pristranski, če koga grajaš zaradi prestopka. Bodi krotek, bodi miren, trepetaj pred besedami, ki si jih slišal. Ne zameri svojemu bratu.

Ne dvomi, ali bo ali ne bo. Ne imenuj po nemarnem Gospodovega imena. Ljubi bližnjega bolj kot svojo dušo. Ne umori otroka s splavom in ga ne ubijaj, ko se je že rodil. Ne odteguj roke svojemu sinu ali hčeri, ampak jih od mladih nog jih uči strahospoštovanja do Gospoda.

Ne želi premoženja svojega bližnjega, ne bodi lakomen. Ne druži se prostovoljno z ošabnimi, ampak živi s pravičnimi in ponižnimi. Delovanja, ki te doletijo, sprejmi za dobro, saj veš, da se brez Boga nič ne zgodi.

Ne bodi dvoličen v misli ali v besedi; smrtna past je namreč dvoličnost v besedi. Bodi pokoren gospodarjem kot Božji podobi v sramežljivosti in strahospoštovanju. Ne zapoveduj v zagrenjenosti svojemu služabniku ali dekli, ki upata v istega Boga, da jima ne upade strahospoštovanje do Boga, ki je nad obema; ni namreč prišel klicat ljudi po zunanjosti, ampak je prišel klicat tiste, ki jih je pripravil Duh.

Vse naj ti bo skupno z bližnjim; ne govori, da je kaj tvoja last. Če ste namreč družabniki v neminljivih rečeh, koliko bolj v minljivih? Ne blebetaj; usta so namreč zanka smrti. Kolikor moreš, bodi v korist svoje duše čist.

Ne steguj rok, ko bi rad dobil, in ne umikaj jih, ko je treba dati. Ljubi kot punčico svojega očesa vsakega, ki ti govori Gospodovo besedo.

Podnevi in ponoči se spominjaj dneva sodbe in vsak dan si prizadevaj, najsi se trudiš z besedo in hodiš prigovarjat in skrbiš za to, kako bi rešil dušo z besedo, najsi delaš z rokami za odkupnino grehov.

Ne pomišljaj se dati, in če daš, ne godrnjaj; vedi namreč, kdo je, ki ti bo čudovito povrnil. Ohrani, kar si prejel, ne da bi kaj dodal ali odvzel. Sovraži zlo do konca. Sodi pravično.

Ne delaj razdora, marveč tiste, ki se bojujejo, pomirjaj tako, da jih med seboj približuješ. Izpoveduj se grehov. Ne hodi molit s slabo vestjo. To je pot luči.

 

20. Pot črnega pa je kriva in polna prekletstva. To je namreč pot večne smrti, združene s kaznijo, pot, na kateri je vse, kar pogublja njihovo dušo: malikovalstvo, predrznost, ošabnost zaradi moči, hinavščina, dvoličnost, prešuštvo, uboj, rop, prevzetnost, protipostavnost, zvijačnost, hudobija, samovšečnost, zastrupljanje, čaranje, lakomnost, odsotnost strahospoštovanja do Boga.

Vsi, ki hodijo po tej poti, preganjajo dobre, sovražijo resnico, ljubijo laž, ne priznavajo plačila za pravičnost, ne držijo se dobrega in ne pravične sodbe, ne brigajo se za vdove in sirote, ne bedijo zavoljo strahospoštovanja do Boga, ampak zavoljo zla, daleč od njih sta krotkost in stanovitnost, saj ljubijo prazne reči, ženejo se za nagradami, nimajo srca za siromaka, ne trpijo s trpečim, radi obrekujejo, ne priznavajo svojega Stvarnika, morijo otroke, uničujejo Božjo stvar v materinem telesu, obračajo se od potrebnega, prizadevajo bolečino človeku, ki je v stiski, zagovarjajo bogataše, revne nepostavno sodijo; prav v vsem so grešniki.

21. … Pozdravljeni, otroci ljubezni in miru! Gospod veličastva in vsake milosti naj bo z vašim duhom!

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Prevod Frana Omerza predelal Gorazd Kocijančič.