Fortunacijan Oglejski

Nedavno patristično odkritje

 

Nedavno je namški patrolog Lukas Dorfbauer v rokopisu 17 iz kölnske stolne knjižnice (v katerem je nabranih več različnih del) prepoznal, da je delo pod naslovom Regula evangeliorum quattuor (Vodilo štirih evangelijev) izpod peresa našega soseda, Fortunacijana Oglejskega, ki smo ga doslej poznali samo po treh drobnih fragmentih. Rojak Hieronim ga je zelo cenil kljub temu, da v arijanskih sporih ni ostal vedno na strani prave vere. Odkritje je prava detektivska zgodba, o kateri je govor v radijski katehezi; ni pa še končana, kajti delo je še vedno dostopno samo v digitaliziranem rokopisu na spletnem naslovu, ni pa še izšlo v tiskani kritični izdaji. Naš prevod je prava predpremiera.

Kateheza je bila na sporedu v sredo 11. marca 2015 ob 20h.

Spodnji prevod je na voljo tudi v formatu PDF.

Tu je na voljo posnetek oddaje v formatu MP3 (desni klik in "shrani kot").

Tu spodaj pa oddajo lahko tudi neposredno poslušate.

 

prva stran rokopisa

Fortunacijan Oglejski (+ 360/70)

 

Vodilo štirih evangelijev

43–45

 

Ozdravljeni cestninar

43. Ko je Jezus šel mimo, je videl človeka, ki je sedel pri mitnici, Mateja. Izvolil ga je in mu rekel, naj hodi za njim. Brez obotavljanja je ta šel za njim. Mitnica je urad cestninarjev. Od tam je bil torej Matej izvoljen iz tega razloga, ker vsak, ki prizna, da je grešnik, lažje sprejme usmiljenje.

Podobno kakor tedaj, ko sta dva, farizej in cestninar, molila v templju in je cestninar opravičen odšel na svoj dom.

Če je torej tudi tukaj izvoljen eden izmed cestninarjev, kaj sledi potem? Ko je bil v hiši za mizo, glej, je prišlo mnogo cestninarjev in grešnikov in so bili za mizo z Jezusom. Tisti so za mizo v hiši, to je v cerkvi, in tam počivajo, kateri priznavajo, da so grešniki. In po priznanju si zaslužijo odpuščanje prej storjenega; zato jih po pravici najdemo, da so v hiši za mizo z Jezusom. Nad tem, ker grešniki dobijo odpuščanje, pa godrnjajo farizeji – kajti beseda farizej pomeni ločeni – ločeni so od druženja s cestninarji. Tako je pravični zares povišan.

Takšni farizeji dobijo v odgovor: »Vi ste pravični in zdravi ne potrebujejo zdravnika.« Pa ne zato, ker bi bili zdravi, ampak ker pravijo o sebi, da so pravični. Zato dobijo v odgovor: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni.«

Božji Sin pokaže, da je zdravnik, ki lahko ozdravi rane duše. In to s kakšnim zdravilom? Pravi: »Usmiljenja hočem in ne daritve. Nisem namreč prišel klicat k pokori pravične, ampak grešnike.« Nihče ni pravičen pred Gospodom.

Oni pa so o sebi trdili, da so pravični. Kdorkoli prizna, da je grešnik, je po pravici poklican in so mu grehi odpuščeni, ker pred Gospodom ni nihče brez greha. Farizeji tega niso razumeli in ko so se v svoji pravičnosti poviševali, so bili zapuščeni in zavrženi.

Post po svatbi

44. Jezus jim je rekel: »Ali se morejo ženinovi prijatelji postiti …« Tukaj pokaže, da se ne morejo, dokler je ženin pri njih – ženin je Kristus, ženinovi prijatelji so apostoli, nevesta pa je sama Cerkev. Pravi torej: »Ko pa bo ženin od njih vzet, tedaj se bodo postili.« To se je zgodilo, ko so na binkošti molili in se postili: tedaj je prišel nadnje Sveti Duh.

 

Kako postati nov meh za novo vino

45. »Nihče pa ne prišije zaplate iz neudelanega blaga na staro obleko.« Kaj pomeni staro in novo blago? Novo blago je krščansko ljudstvo, staro pa judovsko. Ne more se torej prišiti starega na novo, če človek sam ne pride in ne veruje v Kristusovo ime in ni krščen in prenovljen, sicer se ne more priključiti v telo Cerkve in se naredi samo še večja raztrganina. Raztrganino razumemo kot spor in nesoglasje v veri med strankami.

Sledi podobna primerjava z novim vinom in starimi mehovi. Novo vino je krščansko ljudstvo, stari mehovi pa so ali Judje ali grešniki. Če se mehovi ne prenovijo, ne morejo prenašati novega vina, ker se lahko oboje uniči. Če se torej človek ne prenovi in ga Sveti Duh ne pouči, ne more nositi milosti Svetega Duha. Stari mehovi so grešniki ali Judje. To sem rekel zaradi stare postave. Novi mehovi ali ljudje pa so tisti, ki so po milosti prenovljeni in se jim upravičeno zaupa novo vino. Novo vino razumemo kot Svetega Duha, kakor je rečeno o apostolih, da so se napili novega vina, ko so bili polni Svetega Duha. Torej se novo vino nalije v nove mehove, da se ohrani oboje. Tako je tudi duhovna milost dana prenovljenemu človeku, to je odrešenemu v imenu Božjega Sina, Jezusa Kristusa, našega Gospoda, da se oboje ohrani nepoškodovano.

rekonstrukcija oglejske bazilike

Po rokopisu iz kölnske stolne knjižnice,
dostopnem na spletu na naslovu
http://www.ceec.uni-koeln.de/ceec-cgi/kleioc/0010/exec/pagesma/%22kn28-0017_003.jpg%22/segment/%22cover%22
na straneh 36r-37v
prevedel br. Miran Špelič OFM.