Polikarp (+23.2.156) je v mladosti poslušal evangelista Janeza; ta naj bi ga tudi postavil za škofa v Smirni (zahodna obala Male Azije, danes Izmir). Njemu je pisal sv. Ignacij Antiohijski in se mu zahvalil, ko so ga peljali skozio Smirnu na mučeništvo v Rim. Potem pa je nekaj let pred svojim mučeništvom še sam pisal Pismo Filipljanom. Zanimivo je, da Janezov učenec piše Pavlovi skupnosti, Cerkvi v makedonskih Filipih (prvi evropski krščanski skupnosti!).

Kateheza je bila na sporedu v soboto 11. februarja 2017 ob 20:30 v novem terminu sobotnega duhovnega večera.

Tu je na voljo besedilo odlomkov iz Polikarpovega Pisma Filipljanom v formatu PDF.

Tu je na voljo celotno besedilo Polikarpovega Pisma Filipljanom.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tu pa lahko katehezo tudi neposredno poslušate.

- ~ - ~ -

Sv. Polikarp

PISMO FILIPLJANOM

(izbor)

 

Polikarp in z njim združeni prezbiterji Cerkvi Božji v Filipih. Usmiljenje in mir se vam naj pomnoži po vsemogočnem Bogu in Jezusu Kristusu, našem Odrešeniku.

1.

1. Zelo sem se razveselil z vami v Gospodu našem Jezusu Kristusu, da ste sprejeli podobe resnične ljubezni in ste, kakor se je za vas spodobilo, spremili tiste, ki so nosili vezi, ki pristojijo svetim in so kras njim, katere je resnično izbral Bog in naš Gospod.

2. Razveselil sem se tudi, da je krepka korenina vaše vere, ki se oznanja od starih časov, do danes ostala trdna in prinaša sadove v Gospodu našem Jezusu Kristusu, ki je trpel za naše grehe do smrti, katerega je obudil Bog, ko ga je rešil bolečin smrti, v katerega verujete, dasi ga ne vidite, z neizrekljivim in veličastnim veseljem, v katero žele mnogi priti, ker veste, da ste rešeni po milosti, ne zaradi del, ampak po božji volji po Jezusu Kristusu.

2.

1. Zato prepašite svoja ledja in služite Bogu v strahu in resnici! Opustite prazno govorjenje in zmoto množice. Verujte v njega, ki je obudil našega Gospoda Jezusa Kristusa od mrtvih in mu dal veličastvo in prestol na svoji desnici, kateremu. je pokorno vse v nebesih in na zemlji; kateremu služi vse, kar diha; ki prihaja kot sodnik živih in mrtvih; katerega kri bo terjal Bog od tistih, ki so mu nepokorni.

2. Tisti, ki je njega obudil od mrtvih, bo obudil tudi nas, če spolnjujemo njegovo voljo, hodimo po njegovih zapovedih in ljubimo, kar je on ljubil; če se zdržujemo vsake krivice, lakomnosti, pohlepnosti po denarju, obrekovanja, krivega pričevanja; če ne vračamo hudega za hudo, sramotenja s sramotenjem, pesti za pest, kletve za kletev,

3. ampak se spominjamo, kar je rekel Gospod, ko je učil: »Ne sodite, da ne boste sojeni, odpuščajte in se vam bo odpustilo; imejte usmiljenje, da boste dosegli usmiljenje; s kakršno mero merite, s talko se vam bo odmerilo.« In: »Blagor ubogim in tistim, ki jih preganjajo zaradi pravičnosti, ker njihovo je kraljestvo božje.«

3.

1. Tega, bratje, vam o pravičnosti ne pišem sam od sebe, ampak ker ste me vi pozvali.

2. Kajti niti jaz niti kdo drugi, ki je meni podoben, ne more doseči modrosti blaženega in slavnega Pavla, ki je bil pri vas in je pred tedaj živečimi ljudmi učil natančno in zanesljivo besedo resnice, ki vam je tudi v odsotnosti pisal pisma. Poglejte jih in spodbudila vas bodo v veri, ki ste jo prejeli.

3. Ona je mati nas vseh, upanje gre za njo, pred njo pa ljubezen do Boga, Kristusa in bližnjega. Kdor se namreč teh oklepa, je izpolnil zapoved pravičnosti; kdor ima namreč ljubezen, je daleč od vsakega greha.

4.

1. Začetek vsega hudega, je lakomnost. Ker torej vemo, da nismo nič prinesli na svet in da tudi nimamo kaj odnesti, se oborožimo z orožjem pravičnosti in učimo najprej sebe, da hodimo po zapovedi Gospodovi; (…)

6. (…)

2. Če torej prosimo Gospoda, naj nam odpusti, moramo tudi mi odpuščati; pred očmi smo namreč Gospoda in Boga in vsi moramo stopiti pred sodni stol Kristusov in vsak mora zase dati odgovor. (…)

7.

1. Kdor namreč ne priznava, da je prišel Jezus Kristus v mesu, je antikrist; in kdor ne priznava pričevanja križa, je iz hudiča; in kdor zavija besede Gospodove po svojem poželenju in pravi, da ni vstajenja niti sodbe, je prvorojenec satanov.

2. Zato pustimo prazno govorjenje mnogih in krive nauke in se vrnimo k nauku, ki smo ga od začetka prejeli; čujmo v molitvah, vztrajajmo v postih in prosimo vsevidnega Boga, naj nas ne vodi v skušnjavo, kakor je rekel Gospod: »Duh je voljan, a meso je slabo.« (…)

11.

1. Zelo sem se razžalostil zaradi Valenta, ki je bil pri vas nekoč prezbiter, da se tako nič ne zaveda mesta, ki mu je bilo dano. Zato vas prosim, da se varujete lakomnosti in da ste čisti in resnicoljubni. Zdržite se vsega hudega.

2. Kdor pa ne more v tem samega sebe vladati, kako drugemu to oznanja? Kdor se ne zdrži lakomnosti, se bo oskrunil z malikovalstvom in bo sojen tako kot neverniki, ki ne poznajo sodbe Gospodove. Ali ne vemo, da bodo sveti sodili svet, kakor uči Pavel? (…)

4. Zelo sem torej žalosten, bratje, za njega in njegovo ženo, katerima naj da Bog resnično kesanje. Bodite torej tudi vi v tem trezni! Ne imejte takih kot sovražnike, ampak kličite jih nazaj kot ude, ki trpe in so zablodili, da rešite vse svoje telo! Če tako delate, podpirate sami sebe.

12.

1. Prepričan sem namreč, da ste dobro izurjeni v Svetem pismu in da vam nič ni neznano. Meni pa ni dovoljeno. Samo, kakor je v pismu rečeno: »Le jezite se, toda nikar ne grešite!« in »Sonce naj ne zaide v vaši jezi«. Blagor mu, kdor pomni to! Mislim, da vi tako delate.

2. Bog pa in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa in sam večni duhovnik, Sin božji Jezus Kristus, naj vas utrdi v veri, resnici, vsi krotkosti brez jeze, v potrpežljivosti, velikodušju, vdanosti in čistosti! Naj vam da delež in mesto med svojimi svetniki in z vami nam in vsem, ki so pod nebom in bodo verovali v Gospoda našega Jezusa Kristusa in njegovega Očeta, ki ga je obudil od mrtvih.

(…)

Prevedel F. K. Lukman