Sv. Bernard iz Clairvauxa (1090-1153), ki je že globoko v srednjem veku pisal in razišljal še kot antični cerkveni očetje, je v eni svojih homilij razmišljal o vlogi Marijinega imena in razlagal njegovo etimologijo kot "morska zvezda".
Praznik Marijinega imena se je iz Španije razširil na vso Cerkev po zmagi Jana Sobieskega v bitki pred Dunajem 12. 9. 1683, ko je porazil otomansko vojsko in zaustavil prodor islama v Evropo po balkanski liniji; zmago so pripisali ravno posredovanju Marijinega imena. Praznik je nedavno za nekaj desetletij po bogoslužni reformi sicer poniknil, sv. Janez Pavel II. pa ga je leta 2002 obnovil kot neobvezni god. Ne brez razloga.
Ogroženost krščanstva ni danes nič manjša kot v 17. stoletju, nevarnost pa še zdaleč ni tako očitna. Pomoč je še kako potrebna in klicanje Materinega imena je še kako na mestu!

Besedilo je prevedla Breda Čop; izšlo je v knjigi Sv. Bernard, Žena obdana s soncem, Stična 1994.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tu pa lahko katehezo tudi neposredno poslušate.

- ~ -  ~ -

Sv. Bernard iz Clairvauxa

Devici je bilo ime MARIJA

Vrstica se zaključuje z besedami: In devici je bilo ime Marija (Lk 1,27). Spregovorimo nekaj besed še o tem imenu, ki pomeni, kakor pravijo, morska zvezda in materi devici tako zelo lepo pristaja. Zelo upravičeno jo namreč primerjamo z zvezdo; kajti kakor zvezda izžareva žarek brez škode zase, tako devica rodi Sina brez rane na sebi. Žarek ne zmanjša zvezdi njenega leska in prav tako Sin Devici ne njene nedotaknjenosti. Ona je torej tista plemenita zvezda, ki je vzšla iz Jakoba in njen žarek razsvetljuje vesoljni svet, njen sijaj blesti v nebesih in prodira v pekel; razliva se po zemlji in greje bolj duše kot telesa, goji kreposti in razjeda slabosti. Da, ona je, pravim, prekrasna in čudovita zvezda, ki je morala biti povzdignjena nad to veliko in prostrano morje, žareča v lesketanju svojih zasluženj, v sijaju svojih zgledov.

O ti, kdorkoli že si, ki čutiš, da te povodenj tega sveta bolj premetava med nevihtami in neurji, kakor postavlja na trdna tla, ne odvračaj očesa od bleska te zvezde, če nočeš, da te zagrnejo valovi! Če privršijo vetrovi skušnjav, če zadeneš ob čeri nadlog, ozri se v zvezdo, pokliči Marijo! Če te pretresajo valovi napuha, častihlepja, obrekovanja ali zavisti – ozri se v zvezdo, pokliči Marijo! Če jeza ali lakomnost ali mesena poželjivost butajo ob ladjico tvoje duše, ozri se k Mariji!

Če se vznemirjen zaradi velikanskih pregreh, osramočen zaradi umazane vesti, prestrašen zaradi strašne sodbe začenjaš pogrezati v brezno žalosti, v prepad obupa, pomisli na Marijo! V nevarnostih, v stiskah, v negotovostih pomisli na Marijo, pokliči Marijo! Naj ne odstopi od tvojih ust, naj ne odstopi od tvojega srca, in da dosežeš naklonjenost njene priprošnje, ne nehaj posnemati njenega življenja! Če hodiš za njo, ne zaideš, če prosiš njo, ne obupaš, če misliš nanjo, ne zablodiš. Če te ona drži, ne padeš, če te ona varuje, se ne bojiš, če te ona vodi, se ne utrudiš, če ti je ona naklonjena, prideš do cilja. In tako ti lastna izkušnja pokaže, kako pravilne so besede: In devici je bilo ime Marija!

Nekoliko se moramo zdaj ustaviti, da bi se tudi mi ne zazrli v sijaj tolikšne svetlobe samo mimogrede. Naj povem z apostolovimi besedami: Dobro je, da smo tukaj in v veselje nam je, da se v tišini zaziramo v to, česar ne more izraziti še tako izbrušen govor. Medtem pa bo v pobožnem zrenju bleščeče zvezde dozoreli še bolj goreče razpravljanje o tem, kar sledi.

Prevedla Breda Čop