Sv. Avguštin (356 - 430) je bil naš prvi oče v tej seriji prav s tem delom, ki se ga spet lotevamo. Svojim Hiponcem je namreč razlagal Prvo Janezovo pismo. In vseh deset govorov so zapisali, nakar jih je pregledal in so izšli kot knjiga, ki jo še danes radi beremo, tudi v slovenskem prevodu salezijanca Mirana Sajovica, ki je izšel pri Celjski Mohorjevi družbi (na tej spletni strani je tudi opis knjige, ki še ni razprodana). Danes bomo v katehezi prisluhnili odlomku, kjer razmišlja o tem, kaj je popolna ljubezen, ob koncu pa slišali najznamenitejši citat iz tega dela.

Kateheza je bila na sporedu 9. avgusta 2025  ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera. Pripravil jo je br. Miran Špelič OFM.

Na tej povezavi je besedilo pri katehezi prebranega odlomka v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek kateheze v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tukaj pa katehezo lahko neposredno poslušate.

- ~ - ~ -

Avguštin, hiponski škof

Deset govorov O PRVEM Janezovem pismu

OSMI GOVOR

10. Bodite torej usmiljeni kakor tisti, ki so usmiljenega srca, ker s tem, da ljubite sovražnike, ljubite tudi svoje brate! Ne mislite, da Janez ni ničesar naročil glede ljubezni do sovražnikov, ker ni molčal o ljubezni do bratov: vi pač ljubite brate. Sprašuješ se: 'Na kakšen način ljubimo brate?' Jaz sprašujem: 'Čemu ljubiš sovražnika, čemu ga ljubiš?' Da bi bil zdrav v tem življenju? Kaj, če mu to ne koristi? Da bi bil bogat? Kaj, če bo prav zaradi bogastva postal slep? Da bi se poročil? Kaj, če bo iz tega sledilo grenko življenje? Da bo imel otroke? Kaj, če bodo slabi? Negotove so torej te stvari, za katere se zdi, da jih želiš svojemu sovražniku, ker ga ljubiš. Negotove so! Žêli mu, da bi s teboj posedoval večno življenje! Žêli mu, da bi postal tvoj brat! Če torej v ljubezni do sovražnika želiš to, da postane tvoj brat, ko ga ljubiš, ljubiš svojega brata. V njem namreč ne ljubiš tega, kar je, ampak to, kar hočeš, da bi bil.

Če se ne motim, sem vam, ljubljeni bratje, nekoč že govoril naslednje: Pred očmi imamo hrastov les. Odličen tesar je videl neobdelan hlod, ki je bil odsekan v gozdu in ga je vzljubil. Ne vem, kaj hoče iz njega narediti. Ni mu bil všeč zato, da bi ostal vedno tak. S svojo veščino je videl tisto, kar bo, ne v ljubezni tistega, kar je, in vzljubil je tisto, kar bo iz njega napravil, ne tistega, kar trenutno je.

Tako je tudi Bog vzljubil nas kot grešnike. Pravimo, da je Bog vzljubil grešnike! Kajti On pravi: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni.« Mar je Bog zato ljubil nas grešnike, da bi ostali grešniki? Kot les v gozdu nas je videl Tesar in je pomislil na zgradbo, ki jo bo napravil iz njega, ne na les. Tako tudi ti gledaš na svojega sovražnika, ki ti nasprotuje, besni proti tebi, te grize z besedami, te draži z žaljivkami, ti je s svojim sovraštvom stalno za petami; pri tem pa se zavedaš, da je le človek. Vidiš, da je vse to, kar je proti tebi, naredil človek, v njem pa vidiš, da ga je naredil Bog. To, da je ustvarjen kot človek, je Božje delo. To, da je postal tvoj sovražnik, je pa sam povzročil: da ti zavida, je njegovo delo. In kaj porečeš v svoji duši? 'Gospod, bodi mu naklonjen, odpusti mu grehe, navdaj ga s strahom, spremeni ga!' V njem ne ljubiš tega, kar je, ampak kar hočeš, da bi bil. Ko torej ljubiš sovražnika, ljubiš brata.

Zaradi tega je ljubezen do sovražnikov popolna ljubezen in ta popolna ljubezen je v ljubezni do bratov. In nihče naj ne govori, da nas je apostol Janez manj spodbudil in da nas je več spodbudil Gospod Kristus glede tega. Janez nas je spodbudil, da naj ljubimo brate, Kristus pa nas je spodbudil, da naj ljubimo tudi sovražnike! Bodi pozoren na razlog, zakaj te je Kristus spodbudil, da bi ljubil tudi sovražnike! Mar zato, da bi vedno ostali sovražniki? Če te je spodbudil k temu, da bi oni vedno ostali sovražniki, tedaj jih ti sovražiš, ne pa ljubiš. Bodi pozoren, na kakšen način je sam ljubil, to pomeni, ker ni hotel, da bi preganjalci ostali takšni, je rekel: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« Za katere je hotel, da jim bo odpuščeno, zanje je tudi hotel, da se spremenijo, in za katere je hotel, da se spremenijo, jih je tudi sklenil spremeniti iz sovražnikov v brate in tako je res storil. Bil je umorjen, pokopan, vstal je, šel je v nebo, Svetega Duha je poslal učencem. Oni so začeli z zaupanjem oznanjati njegovo ime, delali so čudeže v imenu Križanega in Umorjenega. To so videli tudi tisti, ki so umorili Gospoda. In tisti, ki so med divjanjem prelili njegovo kri, so jo v veri pili.

Prevedel Miran Sajovic SBD.