Gregorij Veliki o čudežu spregledanja pred Jeriho

Gregorij Veliki (540-604) iz bogate rimske družine in iz težkih časov (germanski vpadi) je bil deležen odlične izobrazbe, stopil na pot političbne kariere (prefekt rimskega mesta), a jo je kmalu zapustil ter se umaknil v samostan. Od tam ga pošljejo za apokrizarija na cesarski dvor v Carigrad; po vrnitvi domov po 15 letih pa ga kmalu izvolijo na sedež apostola Petra. Tudi s tega sedeža vodi marsikaj v rimskem mestu, zlasti pa organizira dobrodelnost, saj ima Cerkev kar nekaj sredstev, s katerimi razpolaga.

Pisal je za svoje sobrate menihe (Moralna eksegeza Jobove knjige), za svoje sobrate duhovnike in škofe (Pastoralno vodilo), pa tudi za vse božje ljudstvo (Homilije o evangelijih)

V katehezi obravnavamo odlomek, skoraj celo drugo homilijo, ki govori o Jezusovem ozdravljenju slepega pred Jeriho. Poleg zgodovinskosti in materialne resničnosti ima dogodek za nas tudi duhovni in simbolni pomen. Greh nas je oslepil, Kristusova milost nam vrača luč, v moči katere lahko varno hodimo po poti življenja.

Kateheza je bila na sporedu v sredo 10. septembra 2014 ob 20h.

Spodnji prevod je na voljo tudi v formatu PDF.

Tu je na voljo posnetek oddaje v formatu MP3 (desni klik in "shrani kot").

Tu spodaj pa oddajo lahko tudi neposredno poslušate.

- ~ - ~ - ~ -

Preberi več

Sv. Hipolit Rimski in Apostolsko izročilo (Traditio apostolica)

Mučencu in rimskemu prezbiterju Hipolitu (nekateri ga imajo celo za prvega protipapeža) so skoraj pol tisočletja pripisovali spis z naslovom Apostolsko izročilo, ki vsebuje pomembna določila o življenju in delovanju Cerkve. Govori o ureditvi cerkvenih služb, o bogoslužnem redu, o poučevanju katehumenov in o krstu, o molitvi in znamenju križa. Povsem slučajno - zradi napisa na nekem kipu - so ga začeli v 16. stoletju pripisovati Hipolitu Rimskemu. Šele v zadnjih desetletjih pa se razkriva, da je to besedilo pravzaprav nekaj silno neoprijemljivega, saj je živelo in nastajalo več stoletij in v več geografskih okoljih. Še najlažje bi ga primerjali s starodavno cerkvijo v kakšnem zelo cvetočem mestu, ki je v vsaki dobi doživela temeljito prenovo in prezidavo.

V katehezi obravnavamo odlomek, ki govori o redu pri obedih in obredih ter o molitvenih urah in znamenju križa.

Kateheza je bila na sporedu v sredo 13. avgusta 2014, na god neavtorja sv. Hipolita ob 20h.

Spodnji prevod je na voljo tudi v formatu PDF.

Tu je na voljo posnetek oddaje v formatu MP3 (desni klik in "shrani kot").

Tu spodaj pa oddajo lahko tudi neposredno poslušate.

Preberi več

Peter Krizolog (ok. 380 - 450) se je rodil v Imoli, papež Sikst III. pa ga je posvetil za škofa v Raveni, ki je bila v tistem času ena od prestolnic. Bil je pobožen in goreč, s svojimi kratkimi in jasnimi govori pa si je prislužil vzdevek Zlarobesedni (Krizolog). Boril se je proti arianizmu in monofizitizmu. Odločno se je postavil na stran papeža Leona Velikega, ko so ga krivoverci iz Carigrada hoteli pridobiti na svojo stran. V 8. stoletju je njegov naslednik Feliks zbral in izdal 176 njegovih govorov, ki so postali vzor za pridiganje v srednjem veku. Leta 1729 je bil razglašen za cerkvenega učitelja. Goduje 30. julija.

Radijska kateheza je bila na sporedu 9. julija 2014 ob 20h.

Spodnje besedilo iz govora Petra Krizologa je na voljo tudi v formatu PDF.

Tu je na voljo posnetek oddaje v formatu MP3 za prenos (desni klik in "shrani kot").

Tu spodaj pa boste lahko oddajo tudi neposredno poslušali.

Preberi več

Barnaba je bil levit s Cipra, ki je po neznanem spletu okoliščin prišel v Jeruzalem, se tam srečal s porajajočo se prvo krščansko skupnostjo in v njej dobil vidnejše mesto oznanjevalca. Od tam je šel proti Antiiohiji, kjer se mu je pridružil novospreobrnjeni Pavel. Tega je tudi pripeljal med apostole. Kar nekaj potovanj sta opravila skupaj, potempa se je Barnaba vrnil na Ciper, kjer je umrl mučeniške smrti.

Pismo, ki je zgolj pripisano Barnabu, pa je okoli leta 100 napisal neznani avtor, najverjetneje iz Aleksandrije, najverjetneje tudi judovskega porekla, vendar je očitno, da je prelomil z judovstvom. Prvi del pisma namreč dokazuje, da je prava zaveza sklenjena šele v Kristusu s kristjani. V drugem delu, iz katerega imamo pred seboj odlomek, pa je klasična judovska moralna kateheza s podobo o dveh poteh, ki ju tu imenuje pot luči in pot teme. Slednja ni zgolj grožnja, pač pa predvsem klic k spreobrnjenju in oklenitvi novega, krščanskega načina življenja.

Delo sodi v sklop spisov t.i. apostolskih očetov. To so prvi krščanski spisi po Svetem pismu, ki razodevajo vero in življenje prvih kristjanov.

Kateheza je bila na sporedu v sredo 11. junija 2014 ob 20h.

Spodnje besedilo iz Psevdo-Barnabovega pisma je na voljo tudi v formatu PDF.

Tu je na voljo posnetek oddaje v formatu MP3 za prenos (desni klik in "shrani kot").

Tu spodaj pa boste lahko oddajo tudi neposredno poslušali.

Preberi več

Sv. Efrem Sirski (ok. 306 - ok. 373), diakon in pesnik, si je s svojimi darovi prislužil naziv "harfa Svetega Duha". Rojen v sirskem Nisibisu je pridobil prvi teološko izpbrazbo v rojstnem mestu od škofa Jakoba, potem pa je tudi sam postal učitelj, kasneje v Edesi, kamor je prebežal pred Perzijci, ki so osvojili njegovo rojstno mesto. Poleg množice pesmi (homiletičnih memrejev in himničnih madrašejev) je pisal tudi eksegetska dela. Je najpomembnejši sirski cerkveni oče in pesnik patristične dobe. 20 himen je posvetil Devici Mariji. Pred nami pa je odlomek iz njegove Razlage Prve Mojzesove knjige, kjer primerja Evo in Marijo.

Kateheza je bila na sporedu v sredo 14. maja 2014 ob 20h.

Spodnje Efremovo besedilo je na voljo tudi v formatu PDF.
Tu pa lahko preberete še njegovo Molitev Bogorodici.

Tu je na voljo posnetek oddaje v formatu MP3 za prenos (desni klik in "shrani kot").

Tu spodaj pa lahko oddajo tudi neposredno poslušate.

Preberi več