Sv. Ciprijan (+257) je eden prvih očetov, ki nam ponuja svojo razlago molitve očenaša. V rojstni Kartagini je služboval kot pravnik, se spreobrnil v krščanstvo, zelo hitro postal voditelj krščanske skupnosti v tej afriški metropoli, česar nekateri niso sprejeli z največjim veseljem, med preganjanjem vodil Cerkev iz skrivališča s pomočjo pisem, med naslednjimi preganjanji pa je bil izdan in izročen v smrt. Goduje 16. septembra.

Med njegovimi spisi, od katerih je najpomembnejši O edinosti Cerkve, se odlikuje po svežini tudi razlaga Gospodove molitve, od koder je vzet tokratni odlomek.

Oddaja je bila na sporedu v sredo 11. septembra 2013.

Besedilo je na voljo v formatu PDF.

Celotno besedilo pa je dostopno na tej povezavi .

Katehezo si lahko poslušate v formatu MP3 ali pa so jo prenesete s te povezave z desnim klikom.

- ~ - ~ - ~ -

Preberi več

O Marijinem vnebovzetju so prvi pisali German Carigrajski (+ 740) in Andrej s Krete (+ med 712 in 740) šele v 7. stoletju, najbolj pa je razvil te misli Janez Damaščan, zadnji cerkveni oče na Vzhodu. To pa seveda ne pomeni, da ni že prej obstajalo verovanje v njen svojski konec zemeljskega življenja, manjkala je le teološka refleksija, ki so jo ponudili ti trije očetje.

Janez Damaščan (ok. 650-749) se je rodil v arabski krščanski družini v Damasku, ki je bil že prestolnica kalifov Omajadov. V dokaj tolerantnem muslimanskem okolju je - po legendi - postal celo kalifov svetovalec. Ko je pri njem padel v nemilost, so mu odsekali levico, takrat pa se je začelo njegovo spreobrnjenje: odšel je v samostan sv. Saba v Jeruzalem in se ves posvetil teologiji. Odsekano roko naj bi položil pred ikono, Marija pa naj bi mu jo vrnila na njeno mesto. V virih in njegovih spisih ni najti nobenih namigov na to.

Njegovo glavno delo je Vir spoznanja (Filozofska poglavja, O herezijah, Razlaga prave vere), znan je kot branilec češčenja ikon. Njegov nauk o ikonah se je uveljavil na 2. nicejskem koncilu 787.

Kot velik Marijin častilec je tudi teološko utemeljil praznik Marijinega zaspanja, in sicer v treh Homilijah o Marijinem vnebovzetju (PG 96, 697-762). O tem ne govori kot o novosti, ampak kot o resnici, ki jo je prejel iz izročila.

Kateheza je bila na sporedu na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja, 14. avgusta 2013 ob 20h.

Odlomke Janezove homilije lahko preberete spodaj ali si jih prenesete tukaj v formatu PDF.

Tu pa si lahko prenesete tudi celotno oddajo v formatu MP3.

Preberi več

Usmiljeni Samarijan je eno prvih razlaganih besedil v prvi Cerkvi. V eni svojih homilij se ga je lotil tudi veliki razlagalec Origen, ki mu bomo prisluhnili v tej katehezi.

Origen (ok. 185-253) je po rodu iz Aleksandrije, zadnja desetletja pa je preživel v Cezareji v Palestini, kjer je kot učitelj in duhovnik pridigal vsaj trikrat na teden, včasih pa tudi vsak dan. Njegove homilije so sproti zapisovali in se nam jih je kar nekaj ohranilo, če ne v izvirni grščini pa vsaj v latinskih prevodih. Tako je Homilije Lukovega evangelija prevedel naš rojak Hieronim. Z alegorično razlago nam Origen pomaga najti svoje mesto (ali raje: svoja mesta) v svetopisemskih besedilih.

Kateheza je bila na sporedu 10. julija ob 20h.

Origenovo homilijo si lahko preberete spodaj ali prenesete v formatu PDF.

Tu pa lahko poslušate oddajo iz arhiva ali pa si jo shranite na disk kot MP3.

Preberi več

Že iz evangelijev vidimo, kako različno so si sodobniki zapomnili in potem posredovali dogodek, ko je neka žena mazilila Jezusu noge z dragocenim dišečim oljem. Tudi očetje so o tem dogodku bogato razmišljali in slednjič tudi nas ne pusti pri miru.

Naj nam Kromacij Oglejski,  (ok. 340-407/8) spet naš sosed, pomaga, da bomo še globlje prodrli v evangeljsko pripoved in se še mi naužili njene blagodišečnosti.

Kromacij je nedavno odkritje patrologije, saj je bil do nedavnega znan le po nekaj besedilih, potem pa so se pred okrog 50 leti kot plaz usipala odkritja njegovih govorov, prek katerih se nam pokaže kot zelo zaniimva osebnost zlate patristične dobe.

Kateheza je bila na sporedu v sredo 12. junija ob 20h.

Tukaj lahko prisluhnete oddaji v formatu MP3 (ali pa si jo prenesete).

Kromacijev govor si lahko prenesete tudi v PDFu tukaj,

lahko pa ga preberete tudi v nadaljevanju na spodnji povezavi:

Preberi več

Štirideset dni po veliki noči praznujemo Jezusov vnebohod. Kdo še ni pomislil, kako bi bilo lepo, ko bi Jezus kar ostal in se vsaj vsakih nekaj let pokazal svojim učencem. Papež Leon Veliki (ok. 400-461) pa v svojem Govoru 74 (o Gospodovem vnebohodu II) razlaga, v čem je njegov vnebohod potreben za našo vero. Del tega govora je vključen v molitev brevirja, v majski katehezi ga bomo prebrali v celoti in se pogovorili o njem. Dobrodošli so tudi vaši odzivi.

Kateheza je bila na sporedu na predvečer praznika Gospodovega vnebohoda, v sredo 8. maja 2013.

Tukaj je povezava na zvočno datoteko kateheze (MP3).

Leonov govor si lahko tukaj prenesete v formatu PDF.

Lahko pa ga preberete tudi tukaj spodaj.

Preberi več