15. oddaja: Veliki kanon Andreja Kretskega

sv. Andrej KretskiSv. Andrej Kretski (ok. 650 - ok. 730), škof v Gortini na Kreti, velik pesniški inovator, je med drugim napisal Veliki kanon, ki je postal kanonično branje pri molitvenem bogoslužju v pravoslavni Cerkvi ob začetku posta. V delu prelista vse Sveto pismo v ključu greha in spokornosti in spodbuja k spreobrnjenju. Pesnitev sestavlja 9 od, ki so sestavljene po istem modelu: irmosu (napovedni pesmi) sledijo tropariji (kitice), ki jih sklepa isti odpev: "Usmili se me, Bog, usmili se me!" Vsaka kitica opiše eno pozitivno ali negativno osebo iz Svetega pisma, včasih tudi več. Na koncu ode je doksologija in molitev Bogorodici.

Kateheza je bila na sporedu v sredo 12. marca 2014 ob 20h.

Spodnje besedilo je na voljo tudi v formatu PDF. Odlomek je vzet iz knjige Veliki kanon, Ljubljana : Logos 2013. Delo je prevedel Gorazd Kocijančič.

Tu je na voljo posnetek oddaje v formatu MP3 za prenos (desni klik in "shrani kot").

Tu spodaj pa lahko oddajo tudi neposredno poslušate.

Preberi več

14. oddaja: Življenje svetega Antona

Anton

Sv. Atanazij, aleksandrijski patriarh, je napisal Življenje svetega Antona takoj po njegovi smrti (356) in s tem dokončno dal meništvu domovinsko pravico v Cerkvi. Lik svetega Antona je navduševal številne sodobnike (med njimi Avguština, Hieronima itd.), kasneje pa tudi množice bralcev v vseh zgodovinskih obdobjih. Eden od pomembnejših naukov iz tega spisa je nauk o razločevanju duhov.

Kateheza je bila na sporedu v sredo 12. februarja 2014 ob 20h.

Spodnje besedilo je na voljo tudi v formatu PDF. Odlomek je vzet iz knjige Izviri meništva, Celje 2011.

Tu je na voljo posnetek oddaje v formatu MP3 za prenos (desni klik, shrani povezavo).

Tu spodaj pa lahko oddajo tudi neposredno poslušate.


Preberi več

13. oddaja: Gregorij Nazianški o Gospodovem razglašenju

Gregorij NazianškiSv. Gregorij Nazianški (ok. 330 - 390), eden treh velikih Kapadočanov, eden treh (štirih) velikih vzhodnih očetov, veliki prijatelj sv. Bazilija Velikega, s katerim skupaj godujeta 2. januarja, si je v vzhodnem izročilu prislužil naziv Teolog, spet eden od treh, skupaj z evangelistom Janezom in mistikom Simeonom Novim Teologom (iz 10. stol.). V teološko razburkanem 4. stoletju je zaslužen za zmago nicejske preve vere, saj je pod njegovim vodstvom leta 381 v Carigradu potekal koncil, ki nam je dal nicejsko-carigrajsko veroizpoved.

Njegov opus je precej enoličen: imamo samo več sto njegovih pesmi in 45 govorov, ki pa so obsežni in raznoliki. Pet od njih ima naziv "teološki". Besedilo, ki je pred nami pa je odlomek iz bogoslužnega govora na praznik Teofanije, to je Gospodovega razglašenja, ki je bil v tistem času še tesno povezan s praznikom Gospodovega rojstva, saj so obe skrivnosti praznovali še na isti dan, to je 6. januarja. Takole je kot carigrajski škof nagovoril svoje vernike v stolnici.

Kateheza je bila na sporedu v sredo 9. januarja 2014 ob 20h.

Besedilo je na voljo v formatu PDF. Odlomek je natisnjen tudi v reviji Magnificat 01/2014 na str. 38-39.

Tu je na voljo posnetek oddaje v formatu MP3 za prenos (desni klik, shrani kot).

Tu spodaj pa lahko oddajo tudi neposredno poslušate.

Preberi več

12. oddaja: Ambrozij Milanski o Janezovem in Jezusovem krstu

Sv. Ambrozij MilanskiAmbrozij (339-397) je sredi vzpenjajoče politične kariere - bil je upravitelj severnoitalijanskih provinc s sedežem v Milanu - bil izbran za milanskega škofa, čeprav je bil še katehumen, potem pa v enem tednu prejel vse zakramente od krsta do škofovskega posvečenja. Imetje je razdelil ubogim, sam pa se posvetil študiju teologije. Uspešno je zaključil arijansko krizo, ko je v Ogleju leta 381 organiziral sinodo. Poskrbel je, da kipa boginje Zmage niso vrnili v senatsko zbornico v Rimu. Cesarja Teodozija I. je zaradi hudega zločina nad civilnim prebivalstvom izobčil in ga sprejel v cerkev šele po opravljeni pokori. Ob vsem tem pa je ogromno pridigal in pisal. odlikoval se je kot skrben pastir svoje črede. Čeprav ni bil izviren teolog, pa je znal teologijo grških očetov ustrezno prenesti v latinski jezik. Ne smemo pozabiti še na njegov pesniški talent, saj je začetnik latinske krščanske himnodije. Nanj se sklicuje tudi ambrozijansko bogoslužje.

V svoji Razlagi Lukovega evangelija, ki je zelo homiletičnega značaja, se opira na Origenovo eksegezo, kar mu je Hieronim tudi očital, čeprav je bilo v antiki takšno naslanjenje dopustno in povsem samoumevno. Opaziti je močno alegorično metodo, ko nekaterim izrazom doda globlji oz. duhovni pomen. Odlomek razlaga srečanje med Janezom in Jezusom ob Jordanu tik pred Jezusovim krstom.

Kateheza je bila na sporedu v sredo 11.12.2013 ob 22h.

Besedilo je na voljo v formatu PDF.

Tu je povezava do posnetka oddaje v formatu MP3.

 

Tu pa lahko neposredno poslušate oddajo

Preberi več

11.oddaja: Viktorin Ptujski in deset devic

Viktorin Ptujski (+ 303), prvi latinski ekseget in prvi znani literarni ustvarjalec na našem ozemlju, ima le skromno bero ohranjenih spisov. Čeprav ga je pozna antika občudovala in posnemala, pa ga je prehod v srednji vek skoraj v celoti odrinil na rob. Med ohranjenimi fragmenti je tudi homilija z razlago evangeljske prilike o desetih devicah. Četudi morda homiletična oblika ni Viktorinova, pa je gotovo njegova sama eksegeza, ki jo je morda neznani avtor kasneje prelil iz šolskega komentarja v bogoslužno homilijo. Resda je besedilo očitno bilo napisano v času preganjanj, vseeno pa ima močno sporočilo tudi za danes in nam odstira, kaj je prava modrost in kako naj živimo svojo vero, da nam ognjena reka ne bo branila vstopa na svatbo.

Kateheza je bila na sporedu v sredo 13. novembra 2013 ob 20h.

Besedilo je na voljo v formatu PDF.

Katehezo lahko poslušate v formatu MP3 ali pa jo prenesete s te povezave z desnim klikom in shranite na svoj računalnik.

Preberi več